Darjan 
Slovence zase radi rečemo, da smo pevski narod. O tem pričajo številni pevski zbori in vokalne skupine, ki jih najdemo na vsakem koraku te naše čudovite dežele. A vendar vse premalo pozornosti posvečamo organu v grlu, ki nam omogoča, da sploh lahko pojemo ali govorimo oz. da zvok sploh pride iz naših ust. To so seveda glasilke – precej majhen in obenem zapleten organ, njegovo delovanje pa sila zanimivo. Glasilk nimamo zgolj za petje. So namreč edini organ v našem telesu, ki nam omogoča govor in s tem tudi sposobnost napredne komunikacije, kar nas razlikuje od ostalih sesalcev. Obenem pa je to organ, ki za to, da lahko proizvede določen zvok, med drugim potrebuje predvsem zrak.
Aleksandra Lamut
V našem grlu se nahaja kar nekaj organov, ki so pomembni za pravilno delovanje dihanja, požiranja in proizvajanja zvoka. Danes se bomo sicer osredotočili na delovanje glasilk, vendar pa je vseeno pomembno razumeti, da je pravilna podpora ključnega pomena za pravilno tehniko tako govora kot tudi petja, saj se z napačno uporabo glasilk in celotnega vokalnega organa lahko kaj hitro utrudimo. O utrujenosti glasilk pa govorimo takrat, ko pride do hripavosti, v hujših primerih pa lahko pride tudi do trajne poškodbe glasilk.
Glasilke najdemo v grlu, njihovo primarna naloga pa je proizvajanje zvoka. V grlu imamo tudi mišice, ki glasilke premikajo in odmikajo, napenjajo ter spreminjajo njihovo obliko. Pri pevcih in govorcih je pomembno, da so vratne mišice v dobri formi, prožne in ogrete, da ne pride do poškodb ob dolgotrajnejši in intenzivnejši uporabi. Sam proces proizvajanja zvoka poteka tako, da ob izdihu zraka iz pljuč s pomočjo pritiska glasilki zavibrirata, se torej približujeta in oddaljujeta druga od druge, in s tem proizvajata frekvenco, ki jo mi slišimo kot zvok, govor, ton. Ko smo tiho oziroma ko dihamo, se glasilki ne dotikata in sta odprti.
Zakaj imamo različne glasove?
Nekateri ljudje imajo nizek glas, spet drugi visok, nekateri močan, spet drugi nežen. Vse to je odvisno od posameznikove anatomije, predvsem pa od oblike resonančne votline, ki se nahaja med grlom, ustno in nosno votlino. Resonančna votlina je tista, ki določa, kako bo naš glas zvenel in kako bo obarvan (svetlo, temno…).
Glasilke pa so na drugi strani tisti del vokalnega trakta, ki določa, ali bo glas višji ali nižji. Ljudje s tankimi glasilkami, imajo višji zvok glasu, tisti z daljšimi in nekoliko debelejšimi pa govorijo z nižjim glasom (predvsem je opazna razlika med spoloma).
Ko se boste v prihodnje zatopili v klepet s prijateljem ali znancem, ali pa morda prisluhnili zanimivemu napevu, se le spomnite na to, kako pomemben in unikaten organ so naše glasilke, četudi jih ne vidimo in so izjemno majhne. Ključne so namreč za našo vsakdanjo komunikacijo in v določeni meri tudi za izražanje čustev, brez česar pa bi bila naša življenja izjemno pusta.