Milan 
Se vam kdaj dozdeva, da ljudje ne govorijo dovolj glasno in razločno? Se v trenutni situaciji, ko ima sogovornik čez usta masko, še težje sporazumevate? Vas pogovori v glasnem okolju spravljajo v stres?
Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, so to lahko prvi znaki naglušnosti, ki jih opažajo najprej najbližji in ljudje, ki so z nami najpogosteje v stiku. Še en precej očiten znak slaboslišnosti je glasneje nastavljen televizijski ali radijski zvok. Ali pa se nam dogaja, da v pogovoru ne razumemo bistva, ker ga nismo dobro slišali in razumeli. Še posebej je to očitno pri pripovedovanju šal, ki nam naenkrat niso več smešne.
Izguba sluha se večinoma ne zgodi naenkrat, sluh ponavadi izgubljamo postopno. Sami si običajno to, da slabo slišimo, nekaj časa nočemo priznati, ampak prav je, da smo pozorni na morebitne znake in da upoštevamo naše bližnje, če opažajo, da slabše slišimo.
Kaj pa naj storimo, ko ne slišimo več dobro?
Prvi korak je, da sami sebi priznate, da ne slišite več najbolje in da potrebujete pomoč. Nato obiščete svojega zdravnika, ki vas nato napoti do ORL specialista. Če le-ta oceni, da bi za vašo boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se z izvidi nato oglasite v najbližjem slušnem centru, kjer vam bodo svetovali pri izbiri ustreznega modela slušnega aparata.
Preizkus slušnega aparata v domačem okolju
Zdravnik specialist najprej izda naročilnico za izdelavo ušesnih vložkov. To je pomembni del slušnega aparata, skozi katerega se zvok prenaša iz aparata v uho. Njegova ključna prednost je v tem, da je prilagojen uporabniku – izdelan je po odtisu ušesa uporabnika.
Slušni akustik se bo z vami pogovoril in vam svetoval pri izbiri slušnih aparatov, razložil delovanje in rokovanje z aparati. Slušne aparate testirate v svojem domačem okolju, preizkusno obdobje pa traja od najmanj dveh tednov do največ tri mesece, v dogovoru z akustikom glede na potek privajanja na slušne aparate.
Po dogovorjenem času uporabnik in akustik skupaj preverita ali se je uporabnik navadil na uporabo slušnega aparata in ali je potrebno še kaj drugače nastaviti. Zavarovanec se s testnim slušnim aparatom ponovno oglasi pri ORL specialistu, ki opravi preizkus razumevanja govora. Na podlagi preizkusa in akustikovega potrdila nato zdravnik izda naročilnico za trajno izdajo slušnega aparata. V primeru, da oseba s testnim slušnim aparatom ni dosegla ustreznega slušno rehabilitacijskega učinka, ji specialist ORL ne izda naročilnice – v tem primeru je zavarovana oseba lahko išče rešitev z drugo obliko ali serijo slušnega aparata, če pa slušnih aparatov še ne želi, je dolžna testni slušni aparat vrniti dobavitelju.
Trajnostna doba aparata
Trajnostna doba slušnega aparata je del standarda in določa obdobje po katerem je zavarovanec opravičen do novega pripomočka. Zavarovanec po izteku trajnostne dobe pridobi pravico do novega slušnega aparata. Za pridobitev novega slušnega aparata je potrebno ponovno opraviti korake, ki so navedeni zgoraj. Zavarovana oseba lahko dobi nov slušni aparat pred iztekom trajnostne dobe v primeru večje spremembe izgube sluha.
Trajnostna doba je odvisna je od vrste tehničnega pripomočka in starosti zavarovane osebe:
• otroci do dopolnjenega šestega leta starosti – dve leti
• otroci od šestega leta do dopolnjenega dvajsetega leta starosti – tri leta
• za druge zavarovane osebe – šest let
• digitalni slušni aparat za otroke do dvajsetega leta starosti – pet let
Slišim te, življenje!
Ne pozabite – če se vam zdi, da slabše slišite, čimprej ukrepajte, saj boste sami sebi močno olajšali življenje in ponovno slišali zvoke, ki ste jih že pozabili.
Zakaj bi trpeli? Če nas boli zob, obiščemo zobozdravnika. Če ne vidimo, gremo do okulista. Zakaj v primeru slabšega sluha ne bi poiskali težavi primernega strokovnjaka? Ne bo se vam treba umikati in predvsem ne bo se vam zgodilo, da bi preslišali kaj pomembnega!