»Joga je učenje vračanja k sebi, pomeni iskanje lastnih omejitev, razširjanje meja in sposobnost dobrega počutja v lastni koži. Da smo v ravnotežju na telesni in duševni ravni. Je umiritev misli, je stanje duha,« je razložila vaditeljica joge Špela Palčič

Naš um se nenehno vrača v preteklosti in prihodnost, telo pa obstaja v tem trenutku, v sedanjosti. Ko delamo fizične položaje naše skrbi odpadejo. Joga položaji, četudi bežno, omogočajo resničnost sedanjega trenutka. Vsaka jogijska vadba pomeni povečevanje zavedanja, kar je izjemno pomembno, če želimo spremeniti na bolje svoje misli in telo.

Osem stopenj
Joga je sestavljena iz osmih stopenj, ki se nanašajo na naše obnašanje, delovanje, načine razmišljanj, moralne vrednote … Imenujemo jih:
Jame – moralne oz. etične omejitve (nenasilje, resnicoljubnost, poštenost, vzdržnost, nepohlepnost)
Nijame – moralna oz. etična dolžnost (čistost, zadovoljstvo, disciplina, učenje, prepustitev)
Asane – telesni položaji
Pranajama – tehnike dihanja, ki spodbujajo pretok življenjske energije
Pratjahara – odtegnitev oz. utišanje čutov
Dharana – osredotočenost oz. koncentracija uma (sposobnost usmeriti um na en sam predmet)
Dhijana – stanje meditacije s popolno osredotočenostjo uma
Samadhi – stanje razsvetljenja

ASANE IN DIHANJE

Asane so položaji ki telo uravnovesijo, krepijo šibke in razmehčajo zakrčene dele telesa. S sproščanjem fizičnega telesa (mišic, kosti, vezi in notranjih organov) asane spodbujajo in nadzorujejo prano oz. življenjsko energijo. »Nedvomno bo joga povečala vašo gibljivost, ne glede na vašo starost ali telesno pripravljenost,« je prepričana sogovornica, ki večkrat poudari, da se mora tisti, ki vadi jogo, posvetiti predvsem dihanju. »Dihanje je najpomembnejše! Celo bolj kot popolno izvajanje položajev. Kakovostno dihanje je pomirjujoče, blažilno in zdravilno. Zaradi njega bo položaj poln življenja, z njim boste ohranili buden um in spreminjali vašo prakso bolj v raziskovanje kot v rutino … Pravilno dihanje pritegne pozornost v sedanji trenutek. »

Če se lotite joge, potem naj vam ne predstavlja muhe enodnevnice. Na vadbo se dobro pripravite, oblecite se v udobna oblačila, poskrbite, da boste prišli na uro joge s praznim želodcem in nikar ne pozabite na pitje zadostne količine vode. Pomembno je, da vztrajajte in ne obupajte, četudi sprva morda ne boste občutili pričakovanih rezultatov. Le redna vadba je ključ do uspeha, česar se je dobro zavedati, še preden se podate na prvo uro joge. »Tudi enkrat tedensko je dobro, čeprav bi opazne spremembe v telesu prinesle tri vadbe tedensko,« svetuje Špela. Vsekakor nobeno pretiravanje ni dobro, kar velja tudi za intenzivnost vadbe. Običajno se ob intenzivni vadbi pojavi nelagodni občutek, a mora le-ta biti še vedno pozitiven, medtem ko bolečina ni primerna, niti prijetna, temveč je negativna in škodljiva. Namen joge je, da bolečino odpravlja, ne da jo poveča, zato je treba vaditi postopoma in si sproti določati zahtevnejše vaje.

Različni slogi hatha joge (najpogostejša oblika joge na Zahodu):
aštanja vinjasa joga – aerobna, aktivna dinamična oblika joge in koristi predvsem tistim, ki iščejo moč, prožnost, jasen um
ijengar joga – zahteva zelo natančno izveden položaj
kundalini joga – meditiranje in želja doseči višje stanje zavesti. Prizadeva si, da bi prebudila spečo energijo
vroča joga ali bikram joga – aktivna dinamična oblika z veliko potenja. Izvaja se v vročem prostoru

 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi