Milan 
Lepi spomini na toplo Indonezijo so še posebej dobrodošli v teh hladnih dneh, ko so drobne snežinke že pobelile naša tla. Z mislimi se pogosto vračam tja, kjer mi je sonce grelo ne le telo, temveč tudi srce. Nepozabni trenutki bodo ostali za večno zasidrani v meni. Potovanje v daljne dežele namreč pusti na človeku sledi, ki jih tudi zob časa nikoli ne izbriše.
Petra Mauer
Besede v pogovoru pogosto nanesejo na čar obdarovanja, na njegovo smiselnost, na dejstvo, da pogosto pretiravamo pri nakupih ter še posebej naše najmlajše razvajamo s stvarmi, ki jih dejansko ne potrebujejo. Osrečijo jih zgolj tisti hip, ko odvijejo darilni papir, potem pa čez nekaj dni pogosto nanje pozabijo.
Ob takšnih trenutkih se lahko zamislimo in razmislimo o tem, kaj naši otroci sploh potrebujejo. Kaj naj jim poklonimo, da bomo dosegli dolgoročnejši učinek sreče? Verjemite, ni tako zapleteno, kot si mislimo. Za to tudi ne potrebujemo debele denarnice, temveč samo idejo, kako bi skupaj z družino preživeli dan ali več, ko bi se drug drugemu posvetili – v miru, brez hitenja, norenja, telefonskih motenj. Izleti so prava izbira, saj lahko piknik na travniku v pomladnih dneh ali ustvarjanje sneženega moža na zasneženem hribčku otroku predstavlja nekaj neprecenljivega. Našim najmlajšim je namreč potrebno posvetiti čas, a ob tem ne smemo pozabiti tudi na naše zaloge energije. Vsakodnevne službene in gospodinjske obveznosti nas lahko pripeljejo do roba, do izgube živec, zdravja, do izčrpanosti. Ravno zato si moramo tudi starši kdaj pa kdaj privoščiti odklop. S partnerjem ali sami.
Bistvo obdarovanja
S pomočjo družine in prijateljev, ki najbolje vedo, kaj mi največ pomeni, mi je letos uspelo odpotovati v Indonezijo. Hvaležna sem jim, da so me tako dobro spoznali in mi poklonili najlepše darilo. Nisem dobila kičastih stvari, nisem dobila steklenic vina ali bogatih šopkov rož. Dobila sem tisto, kar sem si najbolj želela. In to je bistvo obdarovanja.
Vsem, ki se odločate, kaj bi nekomu podarili, polagam na srce, da o tem dobro premislite. Izberite tisto, kar je všeč obdarovancu, ne vam. Tudi najmanjše darilo, ki bo zadelo bistvo, bo vredno več od dragocenega, več evrov vrednega poklona.
Učenje na poti
Odlična družba, rajske plaže, sinje modro morje, zelene palme, dih jemajoči slapovi so predstavljali raj na zemlji. Ugled čudovitim otokom, kot so Bali, Java, Gili, Lombok … ponekod jemlje le pogled na kupe plastičnih odpadkov – tako v morju kot tudi ob njem. Tamkajšnji prebivalci in tudi mnogi tuji gostje, ki pridejo občudovati rajske plaže, nemalokrat za sabo pustijo plastično razdejanje. Toda tudi v Indoneziji se stvari počasi premikajo na bolje.
Z ozaveščanjem, informiranjem in vzgojo, ki bo med drugim temeljila tudi na spoštovanju narave, se bodo trendi sčasoma usmerili v odgovorno ravnanje z odpadki. Stvari se zaenkrat premikajo po polžje, ampak z določenimi ukrepi država kaže, da ji ni čisto vseeno. V mestu Surabay na Javi na primer proizvedejo kar 400 ton dnevnih odpadkov, a da bi vsaj malo omilili problematiko, lahko prebivalci tega mesta prinesejo plastično embalažo na avtobusno postajo oz. jih predajo vozniku avtobusa ter si tako prislužijo brezplačno vozovnico. Dvourna vozovnica stane deset plastičnih kozarcev ali pet plastenk. Organizacija ukrepa poteka tako, da prinesene plastične odpadke najprej na dražbi prodajo podjetjem, ki jih reciklirajo, nato pa so pridobljena sredstva namenjena gradnji zelenih površin v soseščini. Med potepanji po različnih krajih smo popotniki agencije Char navdušeno zrli v slamice iz bambusa za večkratno uporabo, ki že ponekod uspešno nadomeščajo plastične. To bi lahko bila pogostejša praksa tudi pri nas …
Po tujih deželah, še posebej tistih, v katerih so narava, kultura, hrana in običaji precej drugačni od naših, je smiselno hoditi z radovednimi očmi, napetimi ušesi in odprto dušo. Pripravljeni moramo biti na spoznavanje in sprejemanje drugačnosti, saj se tako lahko naučimo kaj novega in se notranje bogatimo. Pomembno je, da tudi turisti predstavljamo dober zgled vsem ostalim in da se trudimo po naših najboljših močeh skrbeti za dobrobit narave in tudi vseh tamkajšnjih prebivalcev.
