Darjan 
Darjan Lapanje
Grenlandija je v zadnjih dneh spričo kontroverznih izjav novega Ameriškega predsednika v središču svetovnega dogajanja. Novice si vsekakor zaskrbljujoče, vsaj toliko če ne še bolj pa je naravno dogajanje na Grenlandiji, katere ledeniki se pospešeno talijo in počasi izginjajo. Vse to pa nič kaj dobrega ne prinaša Evropi, četudi sta ta arktični otok in Stara celine oddaljeni na tisoče kilometrov. Povezuje ju namreč Zalivski tok, ki pa je neposredno povezan z dogajanjem na Grenlandiji.
Zalivski tok, eden najpomembnejših oceanografskih pojavov na Zemlji, močno vpliva na podnebje Evrope. Ta mogočen morski tok prenaša toplo vodo iz tropskega Atlantskega oceana proti severni Evropi, kar Stari celini omogoča milejše zime in zmerno podnebje. Poganjajo ga razlike v temperaturi in slanosti vode, ki ustvarjajo gostotne razlike in posledično termohalinsko cirkulacijo. Vendar pa zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenikov na Grenlandiji grozi, da bi se ta tok lahko močno upočasnil ali celo popolnoma ustavil. Kakšne bi bile posledice tega scenarija za Evropo in Slovenijo?
Zalivski tok deluje kot naravni grelnik severne Evrope, predvsem Velike Britanije, Skandinavije in zahodne Evrope. Brez tega toka bi se temperature v teh regijah lahko znižale za 5 do 10 stopinj Celzija, kar bi privedlo do ostrih zim, podobnih tistim v Kanadi.
Poleti bi lahko Evropo prizadeli pogostejši vročinski valovi in suše, medtem ko bi bile zime ekstremno hladne. To bi imelo hude posledice za kmetijstvo, saj bi postalo vse težje gojiti tradicionalne kulture.
Ustavitev Zalivskega toka bi lahko povzročila hitrejše naraščanje morske gladine ob atlantski obali Evrope, kar bi ogrozilo večja obmorska mesta, kot so Amsterdam, London in Kopenhagen. Sprememba morskih tokov bi poleg tega vplivala na ribištvo, saj bi se populacije rib preselile drugam ali celo upadle, kar bi močno prizadelo evropsko gospodarstvo, zlasti v obmorskih državah.
Posledice za Slovenijo
Slovenija leži v osrčju Evrope in ima za zdaj zmerno celinsko podnebje, ki ga dodatno blaži vpliv Jadranskega morja. Ustavitev Zalivskega toka bi naši državi prinesla hladnejše in ostrejše zime. Brez toplega vpliva Zalivskega toka bi hladnejše zračne mase s severa Evrope namreč lažje prodirale do Srednje Evrope, kar bi hkrati pomenilo tudi močnejše snežne padavine.
Poletja bi lahko postala še bolj vroča in suha, z večjim tveganjem za gozdne požare, medtem ko bi jeseni in zime prinesle obilnejše padavine ter poplave.
Spremenjene vremenske razmere bi vplivale na rastne pogoje za poljščine, vinograde in sadovnjake. Določene kulture bi se morale prilagoditi ali bi jih bilo treba nadomestiti z bolj odpornimi vrstami.
Zaradi hladnejših zim bi se znova lahko podaljšala smučarska sezona, kar je sicer dobro, a bi poletni turizem v obmorskih krajih na drugi strani lahko utrpel negativne posledice zaradi ekstremnejših vremenskih razmer in sprememb v ekosistemih Jadranskega morja.
Kaj lahko storimo?
Da bi se omenjenemu scenariju izognili, mora človeštvo nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zaustaviti segrevanje planeta in upočasniti taljenje ledenikov. Slovenija lahko prispeva s prehodom na obnovljive vire energije, trajnostnim kmetijstvom in prilagajanjem infrastrukture na bolj ekstremne vremenske pojave.
Bodočnost evropskega podnebja je tesno povezana z dogajanjem v Atlantiku. Če ne bomo ukrepali pravočasno, se lahko Evropa in Slovenija soočita s popolnoma novimi, neprijaznimi podnebnimi pogoji, ki bodo korenito spremenili naša življenja.