Koronakriza je v velikem delu sveta spodnesla ambicije za zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo. »Izredne« razmere izkoriščajo tako posamezniki, ki spet smetijo, kolikor in kjer jih je volja, kakor podjetja, ki želijo prodati več svojih izdelkov.
Pritiskom industrije sledijo nekateri trgovci, ki so potrošnikom prepovedali uporabo lastne embalaže za živila in druge izdelke.
Veriga kavarn Starbucks je npr. prepovedala uporabo povratnih lončkov za kavo, ki jo prodaja le še v lončkih za enkratno uporabo.
Še dlje so šli ponekod v ZDA, kjer so nekatere zvezne države in mesta prepovedali vrečke za večkratno uporabo na podlagi zavajajočih člankov, da so te vrečke bolj tvegane za širjenje covida-19 kot plastične. Kalifornija, ki je uporabo plastičnih vrečk prepovedala leta 2016, je ob pritisku tamkajšnjih združenj trgovcev z oblačili in živili sprejela odlok, ki trgovinam dovoljuje uporabo plastičnih vrečk naslednjih 60 dni.
Vendar, če je nekaj zavito v plastiko, še ne pomeni, da je neoporečno. Prepričanje o varnosti plastike ne temelji na znanstvenih dokazih, ampak se napaja iz strahu posameznikov.
Trenutne razmere so tako odličen poligon za lobistične pritiske industrije plastike. Zato moramo imeti v mislih predvsem to, da lahko koronakrizo izkoristimo tudi kot priložnost za vzpostavitev sistema, ki bo deloval v dobro ljudi in okolja.
