Milan 
S skrbno ustno higieno želimo iz naših ust odstraniti ostanke hrane in mikroorganizme, ki se najprej kot mehke, kasneje pa trde zobne obloge lepijo na površine v ustni votlini, ter povzročajo karies in vnetje obzobnih tkiv.
Kot poudarja zobozdravnica Ana Bradač, je najboljši način za odstranjevanje ostankov hrane in mikroorganizmov mehansko čiščenje, ob določenih priložnostih ali kot dopolnilo, pa je potrebna tudi kemična podpora. »Pri tem ni dovolj, da si očistimo samo površine zob, saj se obloge nabirajo tudi v medzobnih prostorih, na jeziku ter pod ortodontskimi aparati ali različnimi protetičnimi nadomestki v ustih. Zato med osnovne pripomočke za izvajanje dobre ustne higiene sodijo kakovostna in redno menjana zobna ščetka, zobna nitka ali ustrezna medzobna ščetka, strgalo za jezik, ter občasno tudi ustna voda z antiseptikom klorheksidinom. Vsi, ki so podvrženi nastajanju zobnega kamna, pa morajo med ustno higieno šteti tudi redno odstranjevanje trdih zobnih oblog, ki ga lahko opravi le zobozdravnik,« svetuje sogovornica.
Začnemo lahko že pri dojenčku
Z ustno higieno je priporočljivo pričeti že takoj po rojstvu, seveda prilagojeno, z brisanjem dojenčkovih dlesni z gazico. Bradačeva: »Najkasneje pa moramo začeti z navajanjem otroka na skrbno ustno higieno, ko izraste prvi mlečni zobek. Le tako nam skrbna ustna higiena pride ‘v kri’ in kasneje nimamo težav. Otroci, mlajši od deset let, še niso motorično dovolj sposobni, zato je pomembno, da jim zvečer starši pomagajo temeljito očistiti zobe in medzobne prostore.«
Po obroku s ščetkanjem počakajte 15 minut
Zobe načeloma ščetkamo po vsakem obroku, najpomembnejša pa sta jutranje ščetkanje po zajtrku in dosledna higiena celotne ustne votline pred spanjem. Pri tem pazimo, da ščetkamo šele 15 minut po obroku, saj drugače lahko s ščetkanjem poškodujemo od kislin načeto vrhnjo plast sklenine. Če nimamo možnosti ščetkanja, po obroku usta splaknemo z obilico vode. »Žvečenje žvečilnih gumijev, ki zvišujejo pH v ustih, si privoščimo le redko in za kratek čas, za pet minut, saj so žvečne sile, ki pri tem nastajajo, premočne, in lahko dolgotrajno vodijo v okvaro čeljustnih sklepov,« razlaga strokovnjakinja.
Od rdečega k belemu
Zelo pomembna je tehnika ščetkanja, saj se le s pravilno tehniko dejansko odstranijo obloge z zobnih površin in se pri tem ne poškoduje dlesen. Če ščetkamo zunanje in notranje ploskve zob z gibi naprej-nazaj, potiskamo obloge v medzobne prostore, hkrati pa tudi poškodujemo pas sklenine ob dlesni. »Najbolj priporočana je tehnika od rdečega proti belemu, torej z dlesni na zob. Najprej poščetkamo zunanje, grizne in notranje ploskve zob v zgornji, nato še v spodnji čeljusti. Na vsakem zobu ščetko potegnemo vsaj desetkrat!« svetuje. Paziti pa moramo tudi, da ne izvajamo gibov, ki lahko povzročijo odmik dlesni.
Zobna nitka in strgala za jezik
Zobno nitko ali medzobne ščetke izberemo glede na velikost medzobnih prostorov in prisotnosti protetičnih ali ortodontskih pripomočkov v ustih. Paziti moramo, da so žagajoči gibi skozi medzobne prostore nežni, pa vseeno temeljiti in sežejo tudi pod rob dlesni. Na trgu je že veliko oblik strgal za jezik, najpriročnejše pa je, da si po končanem ščetkanju zob poščetkamo tudi zgornji del jezika.
Ustne vode so učinovite za izpiranje ustne votline
V določenih primerih, kot so kirurški ali ortodontski posegi v ustih ali pri poškodbah zob in ustnih tkiv, je mehansko čiščenje ustne votline oteženo. »Čeprav so takrat tkiva lahko boleča, moramo vseeno poskrbeti za odstranitev in preprečevanje nastajanja zobnih oblog. Najbolj učinkovite so pripravki za izpiranje ustne votline, torej ustne vode, ki vsebujejo antiseptike, kot na primer klorheksidin,« razlaga sogovornica.
Rizični dejavnik za kap, infarkt in obolenja dihal
Okvarjena zobna in obzobna tkiva imajo lahko hude posledice na splošno zdravje ljudi, zato se moramo zavedati, da je natančna ustna higiena zelo pomembna za naše zdravje. Okvarjena zobna in obzobna tkiva pogosto povzročajo hud zobobol in neprijeten zadah, lahko pa so tudi rizični dejavnik za nastanek nekaterih bolezni, na primer možganske kapi, srčnega infarkta, pogostih obolenj dihal, oslabelega imunskega sistema, nizke porodne teže novorojenčka, prezgodnjega poroda.
Otrokom dajte zobno pasto šele, ko jo znajo izpljuniti
Ana Bradač pove, da nam je zobna krema v pomoč pri ščetkanju, glavno nalogo pri čiščenju zob pa ima zagotovo zobna ščetka. »Lahko pa z izbiro sestavin v zobni kremi dodatno pripomoremo k zdravju zob in dlesni ali glede na težave izberemo pasto s posebno učinkovino. Fluoridi omogočajo vgrajevanje mineralov v zunanjo plast sklenine in jo s tem delajo bolj odporne proti kariesu, hkrati pa delujejo antibakterijsko. Čeprav je veliko polemik o strupenosti fluora, pa se moramo zavedati, da deluje pasta površinsko in, v kolikor se jo izpljune, fluor nima slabih učinkov na naše telo.« Poudarja, da smejo otroci uporabljati otroške zobne paste šele, ko znajo izpljuniti. Do takrat zobna krema ni potrebna ali pa se uporablja takšna na osnovi čim bolj naravnih učinkovin.
Izogibajte se abrazivnih past
Mikrodelci dajejo zobni pasti agresivnost. »Posebno abrazivne mikrodelce vsebujejo zobne paste za beljenje zob, zato te močno odsvetujem. Ti mikrodelci namreč poškodujejo vrhnjo plast sklenine in s tem naredijo zobe manj odporne na kisline, lahko pa tako tudi povzročijo občutljivost zob na različne dražljaje, na mrzlo, sladko … Če imate težave s preobčutljivostjo zob, priporočam zobne paste, ki to občutljivost zmanjšajo. Vsebujejo namreč sestavine, ki preprečijo, da bi dražljaji prišli do zobnega živca in s tem povzročili bolečino,« svetuje sogovornica in dodaja, da pri zdravljenju parodontalne bolezni ali bolezni ustne sluznice pridejo v poštev tudi zobne paste, ki vsebujejo protivnetne učinkovine ali celo klorheksidin. »Kadar uporabljate ustno vodo s klorheksidinom, pa se morate izogibati zobnim kremam s tako imenovanim natrijevim lavrilsulfatom – SLS -, saj ta zavira delovanje klorheksidina,« je naš pogovor zaključila zobozdravnica Ana Bradač.
Peter Motnik