Točno ob osmi uri je na moje okno potrkala draga prijateljica. Tok, tok, tok. In spet tok, tok, tok,…
Malce nejevoljna sem odvrnila pogled od računalniškega zaslona in poiskala vsiljivca, ki me je zmotil sredi strašno pomembnega dela. V trenutku pa se je moj obraz razjasnil. Na okenski polici je sedela drobna sinička in zrla vame. Kot bi mi želela povedati, naj pokukam iz svojega toplega kokona in se ozrem skozi okno v čudovito petkovo jutro, ki nam s svojim soncem obeta prečudovit dan. Kot bi hotela izreči, da je vse, kar ne izhaja iz našega srca, nepomembno. Neznatno. In naj se radujemo svoje notranje sreče kot otroci, ki uživajo v igri. V življenju imamo nešteto drobnih razlogov za srečo. Vsak trenutek je lahko čudovit, samo pogledati ga moramo s prave strani.
Tako drobno bitje, pa toliko neverjetne moči.
Odletela je, njen namen pa je bil dosežen. Moj dan sem ponovno začela v tistem trenutku, odločena, da ga preživim pozitivno.
Naj bom v tem trenutku jaz vaša sinička in vas pozovem, da dvignete pogled od svojega dela in se ozrete skozi okno v prečudovit dan. Naj vas skozi dan popelje prijazna misel in topel jutranji nasmeh.
Če sem vas pripravila, da ste moje misli prebrali do konca, se lahko tudi vaš čudovit dan prične v tem trenutku.