Darjan 
Sara Sočan
O spolno prenosljivih boleznih večkrat poslušamo ali beremo, a se zdi, da jih v splošnem bolj slabo poznamo. Med splošno populacijo prevladuje celo mnenje, da so okuženi ali se lahko okužijo le drugi, »meni pa se to ne more zgoditi«. A resnica je, žal, nekoliko drugačna. Okuži se lahko vsaka spolno aktivna oseba. Res pa je tudi, da okužba sam po sebi še ne pomeni tragedije, pomembno pa je, da jo čim prej zaznamo in jo tudi ustrezno zdravimo.
Gonoreja, znana tudi kot kapavica, je spolno prenosljiva okužba (SPO), ko jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae. Kljub napredku v medicini in ozaveščanju o spolnem zdravju, gonoreja ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Prenaša se prenaša prek spolnih odnosov z okuženo osebo, ne glede na to, ali je ta oseba moški ali ženska. Bakterija lahko okuži sečnico, maternični vrat, danko, žrelo ali oči. Kljub temu, da je spolni stik najpogostejši način prenosa, se lahko gonoreja prenese tudi z matere na otroka med porodom.
Simptomi gonoreje se lahko razlikujejo glede na spol in mesto okužbe. Pri moških se najpogosteje kažejo kot bolečine ali pekoč občutek pri uriniranju, okužbo navadno spremlja gnojni izcedek iz sečnice, lahko pa pojavijo tudi bolečine ali otekline testisov.
Pri ženskah so simptomi lahko manj očitni, vendar lahko kljub temu vključujejo bolečine ali pekoč občutek pri uriniranju. Lahko se pojavijo bolečine v spodnjem delu trebuha, neprijeten vonj iz nožnice in celo krvav izcedek iz nožnice.
Našteti simptomi so dokaj očitni in nam hitro dajo vedeti, da je nekaj narobe in da bo potreben obisk zdravnika. Pri nekaterih posameznikih pa gonoreja lahko poteka tudi asimptomatsko, kar je v resnici še bolj nevarno. To namreč predstavlja tveganje za neprepoznavanje in nadaljnje širjenje okužbe.
Kaj storiti, če sumimo na gonorejo?
Najprej bo potreben obisk zdravnika oz. institucije, kjer opravljajo testiranja za SPO. Diagnoza gonoreje se običajno postavi s pomočjo laboratorijskih testov, ki vključujejo analizo vzorcev iz sečnice, nožnice, materničnega vratu, danke ali žrela. Pomembno je, da se opravi testiranje, če obstaja sum na gonorejo ali če oseba meni, da je bila izpostavljena tveganju za okužbo.
Po potrjeni okužbi bo zdravnik predpisal zdravljenje – običajno to poteka s pomočjo kombinacije dveh vrst antibiotikov, ki okužbo odpravita relativno hitro. Kljub temu je nujno, da se zdravljenje začne čim prej, da preprečimo morebitne zaplete, kot so vnetje medeničnega organa, neplodnost ali širjenje okužbe v krvni obtok.
Ne glede na vse zapisano je gonoreja še vedno močno razširjena po vsem svetu in ostaja resen problem za spolno zdravje populacije. S pravočasnim testiranjem, zdravljenjem in preventivnimi ukrepi pa lahko njeno širjenje še vedno obvladamo. Prav zato je pomembno ozaveščanje o spolnem zdravju, uporaba zaščitnih sredstev in redno testiranje, kar pripomore k zmanjšanju tveganja za okužbo in ohranjanju spolnega zdravja posameznika ter skupnosti.