Čas je za kulturo

Katarina Kimovec

Mesec februar, ki se bo počasi prevesil v svojo drugo polovico, nam je že v prvem delu postregel s kar nekaj zanimivimi prazniki. 8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik, temu je takoj sledil pustni konec tedna, na pepelnično sredo pa še praznik vseh zaljubljencev – Valentinovo. Ljubezni in pustnim norčijam se bomo posvetili na naslednjih straneh naše revije, na začetku pa bomo nekaj prostora dali tudi kulturi. Četudi se ta komu ne zdi pretirano pomembna, dejstva govorijo povsem nasprotno. Kultura močno vpliva na naša življenja. Mogoče se sliši čudno, a ima, kljub temu, da je neotipljiva in izmuzljiva, velik vpliv tudi na naše zdravje.

Pesem, ki jo slišimo na radiu, film, ki si ga ogledamo po napornem dnevu, dobra knjiga, zgradbe, skulpture, celo ples na zabavi ali mrmranje pesmice pod tušem – v najširšem pomenu besede je vse to na nek način kultura. Poleg tega, da le-ta obogati naše duhovno doživljanje, se je pokazalo, da ima lahko tudi pozitiven vpliv na naše fizično in duševno zdravje. Številne študije so doslej že raziskovale in tudi dokazale povezave med vključevanjem kulturnih dejavnosti v naše življenje in izboljšanjem splošnega zdravja.

Umetnost in kreativnost

Umetnost ima močan vpliv na izražanje čustev in kreativnost, kar lahko prispeva k ohranjanju duševnega zdravja. Slikanje, risanje, kiparstvo in druge oblike vizualne umetnosti omogočajo ljudem, da izrazijo svoje notranje občutke in dojemanje sveta okoli sebe. To procesiranje čustev lahko deluje terapevtsko in pomaga pri obvladovanju stresa ter zmanjševanju tesnobe.

Če je govora o kulturi, nikakor ne smemo pozabiti na glasbo, ki ima edinstveno moč, da vpliva na naše razpoloženje in dobro počutje. Poslušanje glasbe lahko sprosti endorfine, hormon sreče, ki pomaga zmanjšati občutek bolečine in stresa. Poleg tega je igranje in ustvarjanje glasbe dejavnost, ki spodbuja kreativnost ter izboljšuje kognitivne sposobnosti. Glasba se vključuje tudi v glasbeno terapijo, ki jo uporabljajo pri zdravljenju različnih duševnih in fizičnih stanj.

Poezija in izražanje

Poezija je umetnost izražanja skozi besede in ri(t)me, kar omogoča ljudem, da delijo svoje izkušnje in občutke. Pisanje poezije lahko služi kot sredstvo samopomoči, ki pomaga pri obvladovanju stresa ter izboljšuje čustveno dobro počutje. Branje poezije pa omogoča empatijo in razumevanje drugih perspektiv, kar lahko prav tako prispeva k razvoju čustvene inteligence.

Literatura, vključno s prozo, lahko deluje kot oblika eskapizma, ki ljudem omogoča pobeg v druge svetove in doživljanje različnih življenjskih perspektiv. Zgodbe in pripovedi imajo tudi terapevtsko vrednost pri razumevanju lastnih izkušenj in obvladovanju težkih čustvenih situacij. Koncept narativne terapije poudarja moč zgodb pri oblikovanju naše identitete in obvladovanju težav.

Seveda je to le nekaj aspektov, ki govorijo o tem, kako pomembna je kultura in kako močno ta lahko vpliva ne zgolj na naše počutje, ampak tudi na naše zdravje na različnih ravneh – od spodbujanja izražanja čustev, do kreativnosti, socialne povezanosti in razvoja čustvene inteligence. Čeprav ni nadomestilo za tradicionalno medicinsko oskrbo, lahko vključevanje kulturnih dejavnosti v vsakdanje življenje prispeva k celostnemu ohranjanju zdravja. Prav zato je pomembno, da se tega zavedamo vse dni v letu, in ne le na Prešernov dan.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi