Domov Odnosi in družinaOtroci Krhkost nadomestnega materinstva

Krhkost nadomestnega materinstva

4 ogledov

Po etičnih in bioloških načelih je mati otroka tista ženska, ki otroka rodi, saj se tekom nosečnosti med njo in še nerojenim otrokom vzpostavijo posebne vezi, ki so ključnega pomena pri nadaljnjem razvoju in poglabljanju odnosa na relaciji mati-otrok¹. 
Na žensko maternico ne moremo gledati samo kot na organ za rojevanje in »proizvodnjo otrok«, saj tvegamo, da nadomestno materinstvo žensko, ki naj bi bila samo sredstvo za dosego cilja nekoga drugega, pahne v hudo stisko, ko ji otroka po porodu odvzamejo, čeprav se je s tem strinjala pred zanositvijo. Nadomestna mati je ženska, ki rodi otroka drugi ženski oziroma paru, ki ni zmožen imeti otrok². Ne smemo pozabiti, da odločitev vpliva na življenje dveh oseb, ženske ki se za to odloči, ter otroka ki je »produkt« te odločitve. Zavedati se moramo, da lahko tako pomembna nepremišljena odločitev vpliva na kakovost življenja obeh in to v negativnem smislu. Velikokrat gre za zelo donosen posel, zlasti pri ženskah, ki imajo slabo psihosocialno ozadje, kateri pa je skrajno deviantski. Zato je tak postopek s strani zdravstvenega in medicinskega vidika neetičen.

Dva tipa nadomestnega materinstva
Začetki nadomestnega materinstva v Združenih državah Amerike segajo že v začetek leta 1980³, po nekaterih podatkih pa naj bi to obliko pridobivanja potomstva uporabljali že Egipčani (4). Poznamo dva tipa nadomestnega materinstva: gestacijski in tradicionalni oziroma genetski. Pri gestacijskem se ženski v maternico vstavi že oplojeno jajčece para, medtem ko pri tradicionalnem postopku nadomestni materi v maternico vstavijo samo spermije moškega in ta donosi biološkega otroka (5). Pogosteje se poslužujejo gestacijskega nadomestnega materinstva. Pri nas zaenkrat še ni primera, ko bi ženska rodila otroka drugi ženski, zato zapisana dejstva temeljijo na izkušnjah drugih držav, ter njihovih zdravstvenih delavcev.

Močna povezanost med otrokom in biološko materjo
V večini evropskih držav je nadomestno materinstvo prepovedano, medtem ko v nekaterih državah Združenih držav Amerike ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval, niti jasno dovoljeval nadomestno materinstvo, zato posledično takšna zakonska praznina omogoča obstoj »črnega« trga z otroki (6). Nadomestno materinstvo v nekaterih državah ni moralno sporno, je pa zaradi tega s strani stroke etično nedopustno, saj je narejenih veliko študij, ki govorijo o močni povezanosti med otrokom in biološko materjo, ter hudih psiholoških in fizičnih težavah v primeru prisilne ali prostovoljne razdružitve.

Nadomestno materinstvo zahteva individualen pristop
Nadomestno materinstvo ni nov trend in čedalje več parov se poslužuje te metode, med njimi tudi slavni ljudje. Zato se v tujini s to etično dilemo spopadajo od primera do primera drugače, saj zahteva individualen pristop. Njihova prednost je v tem, da zdravstveni delavci vedo, da gre za nadomestno mater in ji na podlagi tega vedenja nudijo najboljšo obravnavo, saj smo le tako lahko pozorni na njene čustvene stiske in poizkušamo delati v dobrobit še nerojenega otroka. Čeprav v Ameriki nadomestno materinstvo ni z zakonom prepovedano, je vseeno s strani medicine obravnavano za neetično in moralno sporno dejanje (7). V večini primerov so nadomestne matere slabše izobražene in živijo v slabših ekonomskih pogojih, kar le še poveča željo pa zaslužku (8). Njihovo dejanje naj ne bi temeljilo zgolj na zaslužkarstvu, pač pa naj bi šlo za altruistično gesto. V raziskavi, narejeni pri nadomestnih materah, je bilo zaznati, da se ženske, katere so se poslužile gestacijskega postopka, nimajo strahu pred svojimi lastnimi čustvi v zvezi z nerojenim otrokom vendar jih zelo skrbi da mati, ki bo prevzela otroka po rojstvu, otroka ne bo sprejela, medtem ko je pri tradicionalnem tipu ravno obratno (9). Po raziskavah naj bi k zmanjševanju teh tegob pripomoglo tudi zgodnje udejstvovanje bioloških ali nebioloških staršev ki te otroke dobijo; to naj bi se začelo že v porodni sobi (10). Glede na opravljenje raziskave, naj bi nadomestno materinstvo koristilo tako paru kot tudi nadomestni materi, kako pa to vpliva na otroka takoj po rojstvu in njegovih najbolj kritičnih trenutkih, pa je prepuščeno njim samim.

¹ – Banerjeea in Basu, 2009
² – Kisu in sod., 2011
³ – McElroy, 2002
(4) – L. Gotz, 1988
(5) – Kisu in sod., 2011; Jadva in sod., 2003
(6) – Markens, 2007
(7) – Chatzinikolaou, 2010
(8) – Van DenAkker, 2003
(9) – Van DenAkker, 2003
(10) – Sharan in sod., 2001

Metka Žitnik Šircelj je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v referenčni ambulanti zdravstvenega doma Ljubljana Vič-Rudnik.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi