Milan 
Depresija je bolezen, ki lahko prizadene človeka, ne glede na njegov spol, status, starost, izobrazbo … Da ima ta razpoloženjska motnja več obrazov in da jo je treba jemati resno, nam je pojasnila izkušena psihoterapevtka Jana Šušteršič, univ. dipl. psih.
Pogosto se zgodi, da ljudje potarnamo, da smo depresivni. Še posebej, kadar smo žalostni, brez volje, utrujeni in brez prave energije. Ali je potrtost že mogoče šteti med duševno motnjo, ki pomeni depresijo?
Da lahko počutje, ki ga opisujemo kot žalost, potrtost, brezvoljnost, utrujenost in podobno diagnosticiramo kot depresijo, mora to počutje trajati vsaj dva tedna skoraj vsak dan. Poleg tega mora med simptomi biti vsaj pet ali več od simptomov naštetih spodaj. Med temi mora biti vsaj eden od prvih dveh naštetih:
– Depresivno razpoloženje (ali razdražljivost pri otrocih in adolescentih), ki ga bolnik navaja subjektivno ali pa ga opazijo drugi
– Precej zmanjšani interesi in zadovoljstvo pri večini dejavnosti skoraj vsak dan oziroma večji del dneva
– Sprememba telesne teže (vsaj 5 odstotkov na mesec)
– Nespečnost ali pretirana želja po spanju
– Psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost
– Utrujenost oziroma izguba energije, oslabitev življenjske aktivnost
– Občutki brezvrednosti ali hude krivde, lahko vse do blodnjavosti
– Zmanjšana sposobnost mišljenja oziroma osredotočenja in neodločenost
– Ponavljajoče se razmišljanje o smrti, ponavljajoče se samomorilne ideje brez načrta ali z načrtom za izvršitev samomora ali samomorilni poskus.
Torej vsake začasne motnje razpoloženja, kot npr. potrtost, žalost, tesnoba, občutek nemoči ipd. še ne označimo kot depresija. Depresija je duševna motnja, bolezen, ki jo spremlja več simptomov v vedenju, mišljenju in razpoloženju, čustvih, pa tudi različni telesni znaki. Ti povzročajo neugodje in zelo poslabšajo kakovost življenja.
Depresija se lahko pojavi v več oblikah, kajne?
V grobem govorimo o šestih glavnih oblikah depresije: huda depresivna motnja, distimična motnja, prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem, bipolarna motnja, sezonska motnja razpoloženja in depresija, povezana s hormoni. Za vsako veljajo določene specifike.
Kateri so vzroki, ki nas pripeljejo do depresije? Je glavni razlog dednost, morda slaba samopodoba, nesrečno otroštvo, travme v življenju, morda le nesrečna ljubezen, izguba bližnjega?
Biološke teorije nastanka duševnih motenj pravijo, da ima človek z duševno boleznijo spremenjeno strukturo možganov ali njihovo funkcijo. Številne fiziološke študije dokazujejo, da duševne motnje povzroča neravnovesje med snovmi, ki jih izločajo možganske celice. Te snovi so nevrotransmiterji, ki jih poznamo predvsem pod imeni serotonin, noradrenalin in dopamin. Genetske študije so potrdile, da je npr. bipolarna motnja zelo verjetno podedovana, kar je tudi ena od bioloških razlag za nastanek duševnih motenj. Tudi poporodno depresijo sprožijo različne hormonske motnje v telesu, prav tako so z depresijo povezane nekatere telesne bolezni, zlasti kronične.
Biološki dejavniki so : dednost (depresija se pogosteje pojavi pri človeku, ki ima v sorodstvu depresivnega bolnika – zboli 10-30% sorodnikov v prvem kolenu), prenašalci živčnih impulzov (depresivne motnje naj bi bile posledica pomanjkanja teh prenašalcev – antidepresivi delujejo tako, da povečajo količino teh prenašalcev), endokrinološke motnje (depresije so pogostejše pri npr: Cushingovi bolezni, bolezni obščitničnih žlez …). Sprožilni dejavniki so lahko celo diete, predvsem tiste, ki sprožijo pomanjkanje omega-3maščobnih kislin.
Psihodinamske teorije pravijo, da se dispozicija za bolezenske čustvene reakcije razvije predvsem v obdobju zgodnjega razvoja osebnosti. Ta specifična ranljivost se pozneje izkaže v okoliščinah, ki so za takšno osebo travmatizirajoče. Obstaja torej psihološko razumljiva vzročna povezanost med strukturo osebnosti, provokativnimi okoliščinami in kliničnimi manifestacijami motnje.
Psihološke teorije govorijo predvsem o tem, da je vzrok depresije slaba samopodoba in s tem povezani neustrezni prilagoditveni in obrambni mehanizmi, različne kombinacije psiholoških gonilnikov itd. ki se razvijejo kot posledica pomanjkanja ustreznih čustvenih in razvojnih spodbud v otroštvu (npr. pretrda ali pa pretirano popustljiva vzgoja, določena sporočila staršev, prepovedi in zapovedi, ki so lahko zavedne ali nezavedne (npr. ne bodi ti, ne obstajaj, ne bodi blizu, ne čuti ipd,). Vplivajo tudi travmatični dogodki (npr. zanemarjanje, zavračanje, telesna, duševna ali spolna zloraba, smrt staršev, hude nesreče ali drugi travmatični dogodki, katerim je oseba bila priča, pa tudi dolgotrajna izpostavljenost težkim razmeram).
Še posebno pomembno, celo usodno naj bi bilo pomanjkanje materine ljubezni oziroma strah pred izgubo matere ali kake druge pomembne osebe. Novejše raziskave govorijo tudi o posebnem pomenu zgodnje navezanosti matere in otroka za razvoj različnih duševnih bolezni (Bowlby).
Ali lahko sami kaj naredimo, da preprečimo pojav depresije? Morda celo s prehrano?
Sami lahko zelo veliko naredimo, da preprečimo depresijo. Zmernost in uravnoteženost na vseh področjih našega življenja je splošno vodilo. Skrbimo za uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja na svežem zraku, pa tudi za potrebe kot so varnost, ljubezen, priznanje in življenjski smisel. Če v našem delu ne vidimo smisla, poiščimo delo, ki nam bo prinašalo sredstva za življenje (tudi to je zelo pomemben smisel) in bo za nas bolj smiselno tudi v pogledu naših vrednot (če je naša pomembna vrednota zdravje, bomo verjetno težko delali v tobačni industriji). Skrbimo za uravnoteženost svojih vlog v življenju in posvečajmo dovolj pozornosti vsem vlogam, tako delovnim, profesionalnim kot privatnim. Ne pozabimo, da smo sodelavci, strokovnjaki in prijatelji (možje, žene, matere, očetje, otroci…). Človek je bitje, ki misli, čuti, se vede na določen način in ima določena prepričanja, verovanja. Posebej pozorni moramo biti na negativne, mračne misli, če se velikokrat pojavljajo. Percepcija dogodkov, stvari, ljudi, situacij, kot pretežno negativnih, je že lahko znak za previdnost. Zelo pozorni moramo biti, če smo doživeli travmatičen dogodek. Takrat čim prej poiščimo psihološko pomoč in se o tem pogovorimo.
Posebej bodite pozorni, če se določena čustva, vedenja ali misli ponavljajo. To seveda sami težko ugotovimo, lahko pa ugotovimo v interakciji z drugimi ljudmi. Takrat je zelo dobro, da poiščete strokovno psihološko ali psihoterapevtsko pomoč. Morda gre za temeljna življenjska prepričanja, ki ste jih dobili od vaših avtoritet (najpogosteje staršev) in ste jih v zgodnjem otroštvu sprejeli s svojim otroškim razumevanjem sveta, vendar vam danes več ne koristijo. Npr. depresivni ljudje globoko v sebi verjamejo, da niso v redu, da so drugi bolj v redu kot oni. To ni realno, temveč gre za percepcijo. Mislijo, da ne zmorejo, verjamejo, da drugi zmorejo več in da imajo v življenju torej manj možnosti. To tako močno verjamejo, da deluje kot samouresničujoča prerokba.
Pri prehrani je poleg uravnoteženosti posebej pomembno poudariti, da obstajajo naravna zdravilna zelišča, ki so naravni antidepresivi in nam lahko pomagajo preventivno pa tudi kurativno. Najbolj znan naravni depresiv je šentjanževka, ki je tako močna, da je potrebno biti pri uporabi previden, če istočasno jemljemo kakšna druga zdravila. Ob uživanju šentjanževke ne smete na sonce. Veliko živil deluje tudi preventivno na naše splošno dobro počutje, npr. kurkuma, maca, ginseng vplivajo na naše splošno razpoloženje in nivo energije.
Ko pa se depresija enkrat že pojavi in jo prepoznamo, ali jo lahko zdravimo sami ali moramo obiskati strokovnjaka?
Vsekakor obiščite strokovnjaka. Depresija je bolezen, ki jo je moč pozdraviti. Dlje ko traja bolezensko stanje, dlje časa traja, da ga pozdravimo. Možgani so sposobni učenja in če se naučimo negativnega razmišljanja, se povezave v možganih utrdijo. Traja nekaj časa, da se tega odvadimo in naučimo novega načina razmišljanja, čustvovanja, vedenja. Prej ko pričnemo, bolje je. Zato v stiski nikar ne odlašajte! Čim hitreje poiščite pomoč! Kmalu lahko brezizhodna ulica izgleda kot realna pot v prihodnost. Najhuje pri depresiji je, da je človekova zavest zožena in človek ni sposoben realnega razmišljanja, videnja opcij za prihodnost. Če uspe to fazo uspešno preživeti, ima lahko čudovito življenje še dolgo let.
Kako zdravite depresijo?
Depresijo zdravimo na več načinov. Eden je zdravljenje z zdravili (Helex, Asentra, Cymbalta, Abilify …), ki jih predpisujejo psihiatri. Ta zdravila delujejo kemično z namenom vzpostaviti v možganih porušeno ravnovesje. Z vplivom na prenašalce impulzov med živčnimi celicami naj bi antidepresivi izboljšali medcelično sporazumevanje in tako tudi odpravljali depresijo. Eden izmed najpomembnejših prenašalcev, katerega ravnovesje je porušeno pri depresiji, je serotonin.
Zelo učinkovit način zdravljenja depresije je psihoterapija. Psihoterapevt s pomočjo pogovora, preko intervencij, ki vplivajo na pacientovo čustvovanje, mišljenje, vedenje, prepričanja, spodbuja spremembo. Terapevt s svojim odnosom in usmerjenimi intervencijami pomaga, da se pacient spremeni tako, da je sposoben trajno imeti bolj pozitivne občutke, razmišljati bolj pozitivno, se vesti bolj konstruktivno in ima prepričanja, ki mu koristijo. Psihoterapevt spodbuja osebnostno spremembo, ki poseže v globino pacientove osebnosti in je zato trajna.
Tudi ajurvedski zdravilci, maserji (npr. tuina masaža, refleksoterapija), učitelji joge, meditacije lahko zelo pozitivno podpirajo proces zdravljenja. Človek je celostno bitje, zato je v procesu zdravljenja potrebno upoštevati vse vidike življenja (gre za sociopsihofizično obravnavo).
Smo veliko več kot to, kar vidimo z našimi očmi. To, kar vidimo, je le posledica določenih procesov. Te procese pa lahko sprožimo kemično ali pa z besedami. Danes vemo, da pohvala sproža kemične procese v naših možganih, sprožata se dopamin in serotonin, ki povzročata dobro razpoloženje, srečo. Vse to je danes znanstveno dokazano.
Imate kakšen nasvet za naše bralce?
Prvi nasvet za bralce je: bodite pozorni na prve znake depresije in čim prej poiščite pomoč. Prej ko pričnemo z zdravljenjem, več je možnosti, da bo zdravljenje uspelo. Depresija je bolezen, ki je ozdravljiva. Ni vedno nujno potrebno jemati zdravil, je pa zelo pomembno, da pričnete čim prej spreminjati svoje vzorce mišljenja, čustvovanja in vedenja.
Drugi nasvet je: skrbite za svoje zdravje, ravnotežje v življenju in mentalno higieno tako, da se redno prehranjujete, skrbite za pozitivne misli, druženje, dovolj veselja v vašem življenju. Če nič drugega, se vsako jutro nasmehnite sami sebi v ogledalu. Še ste tu! In še lahko kako ušpičite! Pomislite na pozitivne zglede ljudi okoli nas.
Več informacij lahko preberete na www.psiholoskosvetovanje.si