Milan 
Ašvatino pismo
»Na spletnem družabnem omrežju Facebook sem pred časom zasledila objavo, ki mi je dala motiv, da se na njo odzovem, saj verjamem, da navedena téma zanima mnoge. Zakon privlačnosti, pozitivno mišljenje in vse podobne zadeve na nek način delujejo, a le kot začimba. Glavno ‘jed’ moramo skuhati sami, s konkretnimi dejanji, in potem, če nam je namenjeno, bodo stvari delovale v naše dobro. Če pa nam ni, lahko skačemo po trepalnicah, verujemo v nevemkaj, pa se ne bo zgodilo nič. Navsezadnje je včasih dobro vedeti, kam usmerjamo svojo energijo,« pravi Nataša iz Ljubljane.
Spoštovana ga. Nataša,
v imenu vseh, ki jih zanima vloga dejanj pri uresničitvi želenega, se vam toplo zahvaljujem, saj mnogi ljudje menijo, da je »treba tudi kaj storiti, ne le razmišljati o pečenih piškah, da bi padle v naročje.« Prav imajo. A če magnetno moč lastnih misli jemljemo zgolj kot začimbo med ‘kuhanjem želene jedi’, potem se je ne zavedamo v celoti in je tudi ne uporabljamo tako, kot bi jo lahko. Človekova dejanja so vedno plod njegovih prepričanj.
Dejanje je fizični izraz naših prepričanj – ali tega, kar mislimo-čutimo. Misli in občutke pišem skupaj zato, ker misli ne moremo misliti, ne da bi hkrati čutili njenega magnetnega učinka. Ponavadi šele, ko dovolj močno čutimo, da je čas, da kaj storimo, to tudi storimo. Šele, ko je zamisel, da bi šli na sprehod dovolj močna ali privlačna, tudi gremo na sprehod. Šele, ko je zamisel, da bi poklicali prijatelja, poslovnega partnerja, se posvetili projektu pred sabo, šli na tečaj, si vzeli čas za slikanje, druženje, petje, počitek ali meditacijo, ali delali nič dovolj privlačna, potem to tudi storimo. Privlačnejša je zamisel, lažje in prijetnejše je storiti to, kar nas kliče.
V fizičnem svetu, katerega trušč in obilje informacij, ki pritekajo z vseh strani, zlahka zmotijo ta klic, mnogi hitro izgubijo osredotočenost na želeno. In ker več pozornosti večino časa namenjajo vsem drugim stvarem kot temu, kar jim je resnično pomembno, jih veseli, ali temu, čemur pravijo »sanje«, minejo dnevi, meseci in leta, preden začutijo navdih. Zamisel o sanjah ostaja krasna, a ni dovolj močna ali privlačna, da bi dejansko storili kaj v tej smeri. Zamisel o sanjah ostaja zamisel, ker ljudje jemljejo magnetno moč svojih misli bolj kot začimbo kot glavno sestavino. Pozabljajo, da bolj ko se v mislih osredotočajo na želeno – si to predstavljajo in občutijo kot resnično, ali govorijo, hodijo in se obnašajo kot oseba v želeni resničnosti – bolj postajajo njihove abstraktne sanje konkretne, vidne in otipljive v fizični resničnosti. Dobivajo zagon.
Zavestni ustvarjalec s svojimi mislimi-občutki torej od znotraj navzven sproža dogodke in priložnosti ter ustvarja okoliščine, ki od njega zahtevajo, da se nanje odzove – oziroma akcijo. Glavo ima v oblakih in noge na zemlji. Aktivno sledi svoji prioriteti, svoji najvišji radosti. Ne temu, kar ga ne radosti. Če vprašate najuspešnejše ljudi na Zemlji, kako so uspeli, vam bodo preprosto odgovorili: »Sledite svoji strasti.«
Šele, ko se zavedamo, čemu pravzaprav sledimo, šele ko se zavedamo svojih misli-občutkov, torej vemo, kam usmerjamo svojo energijo. Zato svojega življenja ne spremenimo z dejanji, temveč z mislimi-občutki, ki nas najbolj radostijo. Ti so gonilna sila za dejanje – so glavna sestavina ‘želene jedi’.
Te jedi pa nikoli ne pojemo sami. Kajti ko sledimo svoji najvišji radosti, radost nujno tudi širimo. Krasen primer masovnega soustvarjanja radosti je ravno decembrski, praznični čas, ko cele množice zajame toplina, ki izhaja iz preproste pozornosti drug do drugega; ko ljudje drug drugemu na glas želijo zdravje in srečo; ko drug drugega obdarujejo, ker je to preprosto srcu toplo; ko so radodarnejši z dejanji, ki izhajajo iz občutka medsebojnega razumevanja in povezanosti; ter z objemi in stiski rok omehčajo celo tiste, med katerimi so prej švigali ostri pogledi.
Sledenje najvišji radosti je lahko zelo preprosto dejanje. In ko ji sledimo, nam je sreča namenjena. Soustvarimo nadvse slastno dobroto. Naj vam v tem času zaželim obilo najslastnejših dobrot: na mizi, v krogu ljudi, ki jih imate radi, in vsepovsod, kjer se jih odločite užiti. Pa dober tek in SLASTNO 2014!
Ašvata – Nataša Martinčič, trenerka zavestnega ustvarjanja