Darjan 
Miha Anžur
V sodobnem tempu življenja, ko se velikokrat zdi, da ima dan enostavno premalo ur, izgorelost in depresija postajata vse pogostejši spremljevalki mnogih, tako v osebnem kot tudi v poklicnem življenju. Kljub temu, da sta obe stanji resni in lahko izrazito slabo vplivata na kakovost posameznikovega življenja oz. ga v določenem smislu lahko celo povsem omogočita, ju še vedno pogosto zamenjujemo. Pomembno je, da razumemo, kakšne so razlike med njima, pa tudi vzroke, simptome in načine obvladovanja obeh omenjenih stanj, saj lahko le s pravočasnim prepoznavanjem in ustreznim ukrepanjem preprečimo dolgoročne posledice.
Če je depresija del našega besednjaka že dlje časa, o izgorelosti večkrat in glasneje govorimo šele v zadnjem obdobju. Pri slednji gre za stanje kroničnega stresa, ki nastane kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti visoki stopnji obremenitve, najpogosteje v poklicnem okolju. Pojavi se, ko posameznik nima več energije ali motivacije za opravljanje svojega dela, pogosto pa ga spremljajo občutki izčrpanosti, cinizma in zmanjšane delovne učinkovitosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2019 izgorelost uradno priznala kot stanje, ki je povezan z delovnim okoljem.
Seveda gre za stanje, ki ga je težko dokazati z laboratorijskimi testi, lahko pa ga prepoznamo po značilnih simptomih. Največkrat se odraža kot fizična in čustvena izčrpanost, pri čemer se oseba počuti nenehno utrujeno, tudi po počitku. Običajno se pojavi tudi močno zmanjšana motivacija za delo, kar velikokrat spremljata še pretiran cinizem in izrazito negativen pristop do zadanih nalog. Oseba, ki se z izgorelostjo spopada, čuti, da ni več kos nalogam in da njena produktivnost upada.
Glavni vzroki izgorelosti so povezani z delovnim okoljem, pri čemer prednjačijo pretirane delovne obremenitve, nezadostna podpora nadrejenih, pomanjkanje nadzora nad delovnimi procesi in neravnovesje med vloženim trudom in prejetimi nagradami. K izgorelosti posameznika lahko prispevajo tudi njegovi osebnostni dejavniki, kot so perfekcionizem, visoka pričakovanja in težave pri postavljanju meja.
Kaj pa depresija?
Pri depresiji pa govorimo o duševni motnji, ki presega občasno žalost ali potrtost. Gre za resno stanje, ki vpliva na posameznikovo razpoloženje, misli, vedenje in celo na njegove telesne funkcije. Ljudje z depresijo doživljajo intenzivno žalost, občutek brezupa, izgubo zanimanja za stvari, ki so jih prej veselile, in imajo težave pri vsakodnevnem funkcioniranju.
Depresijo prepoznamo po dolgotrajnem občutenju žalosti oz. praznine. Depresivna oseba se tako počuti brezupno in brezvoljno, obenem pa običajno izgubi zanimanje za aktivnosti, ki so ji bile prej v veselje. Vse skupaj lahko spremljata tako nespečnost, kot tudi prekomerna potreba po spanju, pojavijo se spremembe v apetitu, nekako bolj »počasen« pa postane tudi um. Take osebe so običajno raztresene in težko sprejemajo kakršne koli odločitve.
Kakšne so torej razlike?
Čeprav imata izgorelost in depresija nekaj skupnih simptomov, kot sta izčrpanost in zmanjšano zanimanje za aktivnosti, gre za dve povsem različni stanji. Izgorelost je specifična za delovno
okolje in je običajno povezana z visoko stopnjo stresa zaradi dela. Ko se oseba iz takega okolja umakne oz. si vame daljši počitek, se simptomi izgorelosti lahko omilijo. Depresija pa je globlje in dolgotrajnejše stanje, ki ni omejeno na specifično situacijo in lahko vztraja, ne glede na okoliščine.
Je pa po drugi strani dokazano, da lahko izgorelost, če ni pravočasno prepoznana in zdravljena, vodi v depresijo. Kronična izčrpanost, občutek neuspeha in izguba smisla lahko pripeljejo do stanja, ko oseba začne doživljati trajnejšo potrtost in izgubo zanimanja za vse vidike življenja, kar pa so značilnosti depresije.
Kako preprečiti oz. obvladovati izgorelost in depresijo?
Pri izgorelosti je najbolj pomembno, da znamo postaviti meje in se naučimo reči “ne” prekomernim zahtevam ter določiti čas za počitek. Dobro je tudi če poskusimo vzpostaviti bolj zdravo ravnovesje med delom in prostim časom. Pri tem bo zagotovo pomagal tudi pogovor z nadrejenimi. Če je le mogoče, načnimo pogovor o preobremenjenosti ali iskanju rešitev za zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Zelo pa nam utegnejo pomagati tudi redna telesna aktivnost, zadostna mera spanja in na primer meditacija. Vse omenjeno je namreč odličen način za zmanjševanje stresa.
Depresijo je treba jemati še bolj resno, pri čemer je potreba po strokovni pomoči lahko neobhodna. Včasih bo pri obvladovanju simptomov in vzrokov za depresijo pomagal pogovor z usposobljenim terapevtom, v določenih primerih pa je potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Antidepresivi, ki jih predpiše zdravnik, namreč lahko pomagajo uravnati kemijsko neravnovesje v možganih. Pri vsem skupaj pa je zelo pomembno, da ima oseba podporo družine in prijateljev, ki ji lahko pomagajo prebroditi najtežje trenutke.
Izgorelost in depresija sta torej resni stanji, ki lahko močno vplivata na kakovost življenja posameznika. Kljub podobnostim imata različne vzroke in zahtevata različne pristope k zdravljenju. Ključno je, da se znaki teh stanj prepoznajo pravočasno in da se poišče ustrezna pomoč, saj lahko tako preprečimo poslabšanje duševnega in telesnega zdravja. Vse bolj pomembno je tudi ozaveščanje o obeh stanjih in iskanje boljšega ravnovesja med delom, osebnim življenjem in skrbjo zase.