Milan 
Vedno znova se prisrčno nasmejim, ko k meni prikoraka oseba, ki se želi spoznati. Ja, prav ste slišali. Večina ljudi v resnici ne pozna svoje resnice, niti samih sebe. Resnica o sebi je zavedanje zakonov duha. Če jih poznamo znamo odgovoriti na vprašanja, kot so: zakaj sem tu na tem planetu, kam grem, kaj si zares želim, kakšni so moji potenciali, kako jih uresničiti …
Mojca Debelak iz Energijskega centra MojChi
Večina ljudi si želi več stvari hkrati; bili bi znanstveniki ali pa morda raje kar pisatelji. Če to ne bi šlo, ker vse prevečkrat slišim, da nas slovensko okolje birokratsko in motivacijsko duši, pa recimo ekonomisti. Zakaj pa ne? Če sem čisto iskrena, skozi prakso ugotavljam, da večina ljudi ne pozna svojih talentov, potencialov. Ne vedo, kje so dobri in kaj bi jim šlo od rok. Ker na koncu ne vedo, kaj bi zares počeli, pristanejo v prvi službi, ki se jim ponudi. Potem tam životarijo. Globoko v sebi trpijo. V sanje nehajo verjeti, da obstaja še kaj onkraj fizične realnosti si ne upajo niti pomisliti. Ujet človek ni povezan z zakoni duha, še manj z modrostjo, ki jo vsak od nas premore, zato se takšni ljudje po dvajsetih letih lastne neuresničenosti, spet pridejo spoznati – k meni.
Zmeda v glavah
Kako lahko nekdo, ki ni ti, ve o tebi več, kot ti sam? Ironija. Sama vedno trdim, da človek v resnici ve vse sam in samo sami smo tisti, ki lahko v lastno najvišje dobro ubiramo poti in sprejemamo odločitve. A roko na srce, kdor ni povezan s seboj, ne čuti ničesar. Takšen človek ne ve, kaj si želi, ne pozna svojih prioritet. Saj veste, vsi imamo takšna obdobja, ko prevlada zmeda v glavi. Nekateri se z njo borijo celo življenje. Takrat se v nas pogosto oglasi glas, ki pravi: »najdi rešitev«. In začnemo jo iskati, podzavestno in zavestno. Pomoč od zunaj je takrat še kako koristna in kot intuitivna svetovalka vem, da je za človeka, ki se skuša najti in se spomniti »kdo je« bistvenega pomena, da se odpre rešitvam onkraj razuma. Tu ima prste vmes intuicija, ki mora biti precizna, prečiščena ega in potrebe po manipulaciji. Takrat lahko intuitivni svetovalec vidi in prebira vse, kar človek je: misli, čustva, potenciale …
Pomen bežnih trenutkov
No, pa da ne boste mislili, da je intuitivno zaznavanje in branje misli hec. Gre za silno odgovorno delo, nikakor ne pavšalno ugibanje o tem, kaj se posamezniku dogaja. Znanstvenika Tomkins in Ekman sta večino tistega, kar vemo o branju misli tudi utemeljila. Ekman je bil tudi nenavadno dober v napovedovanju zmagovalcev konjskih dirk. Uspešnost konja je znal napovedati, glede na konje, ki naj bi tekli ob njem. Torej, glede na odnose med njimi. Tomkins je bil prepričan, da lahko iz obrazov, tudi konjskih, razberemo čustva in motivacije. Menda si je samo ogledal obraze zločincev na sliki in že je ugotovil, kakšne zločine so zagrešili. Kaj je bila njuna skrivnost ? Intuicija in sposobnost natančnega opazovanja. To pomeni, da naše oko zazna več, kot si mislimo …
Ko skušamo razlagati svet, intuitivne zaznave ali svoja občutja, vedno znova pomislim, da vse prevečkrat preveč pomena dajemo velikim temam, premalo pa bežnim trenutkom. Le kaj bi se zgodilo, če bi človek bolj resno razumel bežne občutke, prebliske, kot pa dolge razumske in logične samoanalize?
Morda bi spoznali resnico o sebi. Za njo potrebujemo čas, mir, samo-opazovanje. Vsak od nas dobiva prebliske, da bi dojel lastno zgodbo, nauke, napotke, ki jih veličastna intuicija ponuja. Prevečkrat so preslišani. Zato ima moje delo smisel in intuicijo cenim. Kot je dejal G.Galilei: »Ljudi ne moremo ničesar naučiti, lahko jim le pomagamo, da znanja odkrijejo v sebi.«