Milan 
Se kdaj vprašate, kaj se zgodi z odpadno embalažo, ko jo izpraznite in odvržete v rumeni zabojnik? Komunalno podjetje jo odpelje v zbirni center za ravnanje z odpadki, tam pa jo prevzamejo specializirane družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Na sortirni liniji se embalaža loči po materialih – največ je plastične in kovinske –, preostanek pa postane sekundarno gorivo v industriji. Sortirana embalaža se strisne v bale in odpelje v predelavo.
Lea Klemenčič, Dinos d.d.
To pa še ni vse. Tako imenovani koristni odpadni materiali v odpadni embalaži v procesu predelave postanejo sekundarne surovine za nove izdelke. Snovi krožijo od enega do drugega izdelka, proces takega ravnanja z odpadnimi materiali pa imenujemo krožno gospodarstvo. Odpadna embalaža ne pristane na odlagališču odpadkov in ne obremeni okolja. S tem pa se ohranjajo tudi primarni naravni viri surovin.
Plastenka za plastenko
V družbi Dinos DROE Unirec, ki je specializirana za ravnanje z odpadno embalažo, vemo, da je odpadne materiale mogoče predelati v nove surovine in iz njih izdelati nove izdelke. Kot partner sodelujemo v številnih projektih krožnega gospodarstva. Prvi tak primer v Sloveniji je projekt Plastenka za plastenko, ki ga uresničujemo skupaj s podjetjema Gastro PET in Fructal.
Kar polovica nove plastenke je sestavljena iz reciklirane surovine. Njen ogljični odtis je nižji za 60 odstotkov, predvsem na račun ohranjanja naravnih virov, manjše porabe energije ter optimizacije transportnih poti.
Bodimo aktivni: plastenke zbirajmo dobrodelno
Projekti krožnega gospodarstva odpadnih plastenk so tudi odlična priložnost za dobrodelnost. Tako v letošnjem šolskem letu že tretjč zapored organiziramo vseslovensko ozaveščevalno-humanitarno akcijo Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za novo življenje.
Projekt vodi Društvo Tandem Zagorje skupaj s partnerji: družbo Dinos DROE Unirec, programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. Lani smo skupaj zbrali neverjetnih 17 ton odpadnih plastenk. Verjamemo, da jih bomo letos še več.
Med 22. marcem in 22. aprilom bomo skupaj s komunalnimi podjetji v okolici sodelujočih vrtcev, šol in fakultet namestili zabojnike in vreče za odpadne plastenke PET. Sodelujoče ustanove bodo tekmovale, katera bo zbrala največ odpadnih plastenk na učenca.
Odpadne plastenke lahko pripeljete tudi na Dinosove zbirne centre po Sloveniji. Sledite navodilom in poiščite seznam lokacij na spletni strani www.unirec.si/aktualno.
Več odpadnih plastenk kot bo zbranih, višji bo znesek od njihove prodaje, ki ga bo Dinos DROE Unirec namenil sofinanciranju nakupa ogrevalne posteljice v izolski porodnišnici.
Zbiramo samo odpadne plastenke PET
A nujno je vedeti: zbirajo se samo dosledno izpraznjene in pravilno ločene plastenke PET od pijač in mlečnih izdelkov. Morebitni ostanki druge vsebine v odpadnih plastenkah PET (olje, kis, prašek, mehčalec, šampon …) lahko otežijo njihovo predelavo. Prav tako se ne zbirajo plastenke v drugih variacijah plastike in z dodatki, kot so na primer HDPE, LDPE, PP, PS, PC. Oznake najdete na plastični embalaži v obliki trikotnika s številko.
Sledimo tudi štirim korakom pravilnega ravnanja z odpadno plastenko:
1. Plastenko PET popolnoma izpraznimo.
2. Iz plastenke iztisnemo zrak.
3. Plastenko zapremo – če zamaške ne zbiramo za kak drug namen.
4. Pravilno jo ločimo v rumeni zabojnik ali v vrečo za odpadno embalažo.
Več informacij najdete na FB strani Jaz, ti, mi za Slovenijo.