Zaradi bogate vitaminske sestave sibirsko borovnico, Lonicero kamtschatico, imenujejo tudi majske jagode ali jagode večne mladosti.
Janko Belcl, direktor podjetja Fajn tim d.o.o.
Bogastvo vitaminov
Jagode sibirskih borovnic vsebujejo veliko vitaminov, vključno karoten, tiamin, riboflamin, folno kislino, rutin, pektin, tanin in številne minerale, kot so magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, baker, silicij, bor ter jod v sledovih. Sveže jagode vsebujejo precej sorbitola in inozitola, fenolov in antocijanov, proantocijanov, od sladkorjev pa največ glukoze in nekaj saharoze ter malo fruktoze in saharoze. Zaradi omenjenih snovi imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje, v tradicionalnih medicinah pa so jagode uporabljali pri bolezni jeter, srca, želodca, pri glavobolih, artritisu, bolezni oči …
Plodovi sibirskih borovnic zorijo zelo rano, včasih že v drugi polovici aprila, večinoma pa v začetku meseca maja in zorijo glede na sorto vse do sredine junija, kar pomeni, da je to prvo sadje z lastnega vrta. Zaradi visoke vsebnosti pektina so jagode zelo primerne za marmelade, džeme, uporabljajo se tudi za sokove, sladice, likerje, vina ali za zamrzovanje itd. Po okusu so sladke, sladko kisle, kakšna starejša sorta je tudi rahlo grenka in imajo svoj tipično aromo.
Sajenje in gnojenje
Zaradi hitre vegetacije so september, oktober in november najbolj primerni meseci za sajenje sibirskih borovnic. Izvor sibirske borovnice je Sibirija, rastišča borovnic pa so prav tako v Rusiji, Japonski, Kitajski, Kanadi in Poljski. Odporne so na zelo nizke temperature, do – 47 stopinj Celzija, cvetovi so podolgovati, dolgi približno 2 cm, cvetejo tudi pri 0 stopinjah, cvet pa vzdrži do – 10 stopinj Celzija. Sibirska borovnica je grm, ki odvisno od sorte zraste v višino od 1,0-1,8 m in 1,0 do 1,2 m v širino. Plodovi so podolgovati, dolžine 2-4 cm ob ugodnih vremenskih razmerah tudi do 5 cm. Vzgojna oblika je grm, znotraj grma se odstranjujejo izrojene veje ter krajšajo osnovne veje na 40 cm od tal ter se na ta način grm pomlajuje in ohranja življenjska doba rastline, ki je 25-30 let.
Sibirske borovnice so nezahtevne rastline, rastejo v tleh s Ph5-8, sadike se lahko sadijo na sončne, tudi polsenčne lege, sadijo pa se v sadilne jame velikosti 30x30x30 cm v razmaku 1,0-1,5 m med sadikami in 2,5-3,5 med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadike sadijo v razdalji 0,5-0,7 m, primerne za tak način sajenja so sorte višje in bolj pokončne rasti, ki dosegajo višino okrog 1,80 m. Ob sajenju je potrebno gnojenje, najboljša izbira so naravna organska gnojila, saj rastlina nima izrazitih bolezni in se lahko vzgaja ekološko. Priporočljiv čas prvega gnojenja je mesec marec, drugič pa se dognojuje po obiranju plodov. Za sajenje se priporoča vsaj dvoletna ali tri letna sadika. Sadike sajene v loncih se lahko sadijo skozi vse leto, ne smejo pa čutiti pomanjkanja vode v prvem letu sajenja. Sibirske borovnice začnejo roditi od drugega do tretjega leta starosti in odvisno od sorte dosegajo rodnost 3-5 kg plodov na sadiko. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti in rodijo redno.
.
Sibirske borovnice za bogato rodnost potrebujejo večji izbor različnih sort, zaradi tega v podjetju Fajn tim d.o.o. ponujamo in dobavljamo po celotni Sloveniji okrog dvajset različnih sort sibirskih borovnic sajenih v dve ali tri litrne lonce, starost sadik je dve ali tri leta, velikosti so odvisne od sorte, in sicer 40-80 cm. Več informacij o ponudbi, opisu ali naročilih sadik lahko dobite na internetni strani www.fajntim.si