Darjan 
Od poletja, ko smo v reviji Bogastvo zdravja začeli z rubriko o zdravilnih rastlinah, smo se v besedi skupaj z vami sprehodili po travnikih, njivah in gozdovih ter vam predstavili kar nekaj zanimivih zdravilnih zeli, ki so morda obogatile vašo domačo lekarno. Tokrat pa bomo ostali kar na toplem in nekoliko pobrskali med sestavinami oz. bolje rečeno začimbami, ki nikakor ne smejo manjkati v prazničnih jedeh. Presenečeni boste nad njihovo zdravilno močjo.
Darjan Lapanje
Zdravilna božična aroma
Ko je govora o prazničnih jedeh in napitkih, je prva asociacija pri večini verjetno cimet. Le malokdo pa ve, koliko pozitivnih učinkov na naše zdravje ima ta aromatični prašek. Cimet pridobivajo iz skorje cimetovca, ki uspeva zlasti v delih Azije, Oceanije in na Šrilanki. Njegova bogata zgodovina sega vsaj 5.000 let v preteklost – najdemo ga namreč v starodavnih kitajskih recepturah iz tistega časa.
Seveda je najbolj znan zaradi svojega značilnega, izrazito prijetnega, lahko bi rekli celo »prazničnega« vonja. A je več kot le začimba. Cimet namreč vsebuje eterično olje, ki je odlično sredstvo za uničevanje glivic, virusov in bakterij, učinkuje pa tudi proti okužbam sečil in prebavil. Nekateri mu pripisujejo celo protirakavo delovanje, zagotovo pa ima ugoden vpliv na zdravje v primeru vnetnih procesov.
Dokazano je celo, da cimet izboljšuje razpoloženje in znižuje krvni tlak. Dejstvo, ki je za marsikoga razveseljivo, posebej v dneh po praznikih, pa je, da uživanje cimeta pripomore pri izgubi odvečnih kilogramov. A naj vas ta informacija nikar ne zavede – cimet je zgolj odlična podpora pri dietah in telesni aktivnosti, brez katerih pri hujšanju kljub vsemu ne bo šlo.
Dišeči in pekoči »žeblji«
Decembra se navadno začne tudi sezona kuhanega vina, ki prav tako velja za nepogrešljivega spremljevalca prazničnega dogajanja. Kdor rad poseže po tem aromatičnem toplem napitku, bo zagotovo vedel, da v njem ne smejo manjkati klinčki oz. nageljnove žbice.
Gre za izrazito aromatične in pekoče posušene cvetne popke dišečega klinčevca. Drevo izvira iz pacifiških Moluških otokov, ki jih tudi na račun te začimbe velikokrat imenujemo kar Dišavni otoki. Tamkajšnji domačini rožnate cvetne popke tik pred cvetenjem oberejo in jih sušijo. Popki se med sušenjem obarvajo rjavo, njihova oblika, ki spominja na starinske žeblje, pa je bila tudi povod za slovensko poimenovanje »nageljnove žbice«.
Zanimivo je, da imajo klinčki izjemno nizko energijsko vrednost, kljub temu pa že z eno zaužito čajno žličko teh posušenih popkov zadostimo okoli 30 odstotkom potreb, ki jih ima naše telo po mineralu manganu. Ta je pomemben zlasti za delovanje naših možganov in za kosti.
Nageljnove žbice so obenem odličen antioksidant, kot protimikrobno sredstvo pa preprečujejo tudi razraščanje bakterij, ki utegnejo povzročiti drisko, krče ali utrujenost. Omeniti velja še, da spodbujajo izločanje hormona inzulina in s tem pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Koščica in ne plod
Morda niste vedeli, a prej omenjeni Dišavni otoki niso le dom klinčkov, pač pa od tod izvira še ena izrazito aromatična začimba, ki jo utegnete najti praktično v vsakem gospodinjstvu. Govora je o muškaten oreščku, ki pravzaprav ni zares oreh. Osrednji del otočja je dom zimzelenega muškatnega drevesa, ki obrodi marelicam podobne plodove, ti pa v svoji notranjosti skrivajo koščico ali bolje rečeno semensko jedro, ki ga pri nas poznamo kot muškatni orešek.
In tudi ta začimba ima številne pozitivne učinke na naše zdravje. Med drugim pomaga pri lajšanju bolečin in pospešuje prebavo, izboljšuje pa tudi delovanje možganov. Je tudi odlično sredstvo za razstrupljanje telesa, saj pomaga pri izločanju nakopičenih toksinov iz jeter in ledvic.
Ker muškatni orešček vsebuje veliko magnezija – ta spodbuja sproščanje seratonina, ki se v možganih pretvori v »spalni« hormon melatonin – je tudi odlično sredstvo za boj z nespečnostjo. Če imate tovrstne težave, si zvečer le privoščite skodelico toplega mleka s ščepcem muškatnega oreščka in presenečeni boste nad učinkom.
Majhen strok za omilitev stresa
Za konec pa se bomo za kratko pomudili še na Madagaskarju. Na tem otoku namreč pridelajo večino svetovne proizvodnje strokov ene od vrst kukavičevke. Verjetno se vam zdi, da za ta plod še niste slišali. Če pa vam prišepnemo, da gre za kukavičevko vrste Vanilla Planifolia, pa bo verjetno že vsakomur jasno, da beseda teče o vaniliji.
Mnogi ji radi dajo kar naziv kraljice med začimbami, uporabljamo pa jo zlasti pri pripravi sladic in sladoledov, zaradi svojega značilnega sladkega vonja in okusa pa je izredno priljubljena tudi v parfumski industriji.
Poleg naštetega, pa vanilija vsebuje tudi eterična olja, ki so cenjena zlasti v aromaterapiji. Vonju vanilije pripisujejo sproščujoče učinke, pripomore pa tudi k psihičnemu ravnovesju, znižuje stres, omili jezo, obenem pa je tudi cenjen afrodiziak.
Zdaj veste, da se veliko zdravilnih učinkovin skriva tudi v kozarčkih z začimbami, ki jih, čeprav izvirajo iz oddaljenih koncev sveta, verjetno najdemo v slehernem gospodinjstvu. Želimo vam, da omenjene arome ob koncu leta zadišijo tudi iz vaših domov. Če že ne zaradi njihovih zdravilnih učinkov, pa zaradi praznikov, ki bodo s tem postali še lepši in še bolj pravljični.