Domov ZdravjePrehrana Svetovni dan čebel: Tretjina hrane je odvisna od čebel

Svetovni dan čebel: Tretjina hrane je odvisna od čebel

13 ogledov

»Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice,« govori besedilo znane slovenske viže. Pravzaprav so če čebele v resnici naše velike prijateljice in bi morali nanje gledati s spoštovanjem in ponižnostjo. Skrbijo namreč za opraševanje kar okoli 170.000 različnih rastlinskih vrst, kar pomeni, da naši vrtovi in sadovnjaki ne bi bili tako pisani in ne bi tako bogato rodili, če bi čebele izginile. Ste vedeli, da morajo čebele obiskati štiri milijone cvetov za en sam kilogram medu?

 

Aleksandra Lamut

 

20. maja obeležujemo Svetovni dan čebel. Največjo zaslugo pri razglasitvi tega pomembnega dneva je imela prav Slovenija, bolj natančno Čebelarska zveza Slovenije. Prvič smo ta dan obeleževali leta 2018 z osrednjo prireditvijo ravno pri nas, na Gorenjskem.

 

Čebelarstvo je globoko ukoreninjeno v tradicijo slovenskega naroda. Pri nas se število čebelarjev giblje okoli 12.000, le-ti pa skrbijo za preko 200.000 čebeljih panjev. Ker je naravno okolje čebel gozd, je sprva človek nabiral med iz razpadajočih dreves, kjer se te marljive delavke rade naselijo. Zaradi težke bere takšnega »divjega« medu pa smo ljudje kaj hitro ugotovili, da jim moramo narediti dom bliže našemu in v takšni obliki, s premičnim satjem, da bi ta sladki nektar lažje izločili in bi čebele pri tem ostale nepoškodovane.

 

Najstarejši fosil, ki nosi predhodnico današnje čebele, je star nekje med 25 in 50 milijonov let. Danes poznamo ogromno vrst medonosnih čebel, med najbolj znanimi so temna ali nemška čebela, kranjska čebela, kavkaška in italijanska čebela.

 

Kranjska čebela je najbolj razširjena na Balkanu, v severni Grčiji in v porečju Donave. Najdemo jo tudi na severu Alp, na Koroškem in Štajerskem, Češkem in Slovaškem, poletela pa je tudi vse tja do Karpatov. Zaradi velikega povpraševanja po alpski kranjski čebeli v prejšnjem stoletju se je močna trgovina s čebelami in maticami razvila prav na področju Slovenije, od tu pa se je kranjska čebela razširila v tako veliki meri, da je skorajda izpodrinila temno čebelo v nemško govorečih deželah. Je pa kranjska čebela znana tudi kot najbolj krotka, zaradi zgodnjega izletavanja iz panja pa nosi tudi največ medu. 

 

Čebele »skrbijo« za približno tretjino naše hrane. Brez njih bi ostali brez hrane, ki nam zagotavlja največ mineralov in vitaminov – torej brez sadja in zelenjave. Preživeli bi, vendar bi se kvaliteta našega življenja občutno zmanjšala. Obenem se moramo zavedati, da čebele lahko preživijo le v čistem okolju. Poskrbimo torej, da takšno tudi ostane, saj je le-to ključnega pomena tako za obstanek čebel kot tudi za našo prihodnost.

 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi