Domov ZdravjePrehrana Vegetarijanstvo: zdravo je lahko tudi dobro

Vegetarijanstvo: zdravo je lahko tudi dobro

Urška Novak zna pripravljati ne le dobro, temveč tudi zdravo, lahko prebavljivo, energetsko bogato hrano, ki je poleg vsega še prijetna na pogled. Čeprav na njenih krožnikih ni mesa, se nad njenimi specialitetami navdušujejo tudi vsejedci, celo otroci.

SARA SOČAN

Ali opažate trend, da je pri nas vse več vegetarijancev?

Število vegetarijancev v svetu naglo narašča, na kar vplivata predvsem dva dejavnika. Po eni strani se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in se veliki količini škodljivih snovi izognejo prav s tem, da se odpovejo mesu. Meso že samo po sebi prinaša težko prebavljive živalske beljakovine in maščobe, ki telo zastrupljajo (zakisanje!), če pa dodamo še vse pesticide, hormone in antibiotike, ki so prisotni v mesu rejenih živali, in kemikalije, s katerimi dosežejo, da tudi nekaj tednov staro meso zgleda kot sveže, je stvar za človeški organizem zastrašujoče obremenilna. Da ne omenjam velike količine soli, vseh ojačevalcev okusa, konzervansov, barvil in drugih kemičnih spojin, ki so prisotne v predelanih mesnih izdelkih, po katerih žal prepogosto posegajo tudi naši otroci in mladostniki. Drugi dejavnik za »popularnost« brezmesne prehrane pa je zagotovo etični, saj se vse več ljudi zaveda, kako nemoralno in nehumano je masovno človekovo trpinčenje in pobijanje nemočnih živali, ki imajo, prav tako kot mi, čustva in čutijo bolečino. In to samo zato, da si človek lahko privošči trenutni užitek. Znano je namreč, da človek za svoj obstoj in zdravje živalskega mesa ne potrebuje.
Podoben trend je tudi v Sloveniji, čeprav po deležu vegetarijancev zaostajamo za mnogimi evropskimi državami (na najvišjih mestih so Italija s kar 8 milijoni vegetarijancev , Nemčija z več kot 7 milijoni vegetarijancev, Švedska, Švica, Anglija …). V tujini je zadnje čase še bolj kot samo vegetarijanstvo v porastu veganstvo. Vegani so tisti, ki ne jedo nobenih živil živalskega izvora, tudi npr. mlečnih izdelkov in jajc.
Imate tudi zanje pripravljeno kaj dobrega?
Seveda! Izbire je ogromno, saj veliko jedi pripravljamo iz veganskih sestavin, od juhe, rižote, testenin in drugih glavnih jedi ter toplih in hladnih prigrizkov, do palačink, sladic in celo kave z »mlekom« ter drugih »mlečnih« napitkov, kjer kravje mleko zamenjamo z rastlinskim, npr. sojinim ali riževim. Na voljo so na primer še veganska zaseka, šunka, zrezki, klobase, salame, čevapčiči in celo veganski kaviar.
Nedvomno je potrebno otroke naučiti jesti veliko sadja in zelenjave. Kako jih navaditi na ta okus, ki je običajno precej manj všečen kot okus čokolade, sladoleda?
Prepričana sem, da so starši še vedno najpomembnejši vzor vsakemu otroku. Torej je otroka pametno že od samega začetka navajati na uživanje v pestri raznolikosti barv, vonja, oblik in okusov, ki nam jih ponuja narava. Res pa je okolje zelo močan dejavnik, ki še tako skrbnim in ozaveščenim staršem otežuje vzgajanje otrok v »zdravojedce«. Ponavadi že z vstopom v vrtec otroka začnejo »obdelovati« z bombončki za nagrado (pri moji hčerki, ki do takrat sploh ni poznala bonbonov, je že bilo tako), začnejo se rojstnodnevna praznovanja z najrazličnejšimi sladkarijami, sladkimi pijačami (celo otroškim šampanjcem!?) in kraljico torto iz ogromne količine belega sladkorja, bele moke in drugih nezdravih sestavin. Še hujša pa je izpostavljenost dovzetnih mladih bitij medijskemu bombardiranju, ki jim na vsakem koraku ponujajo strupena sladka nebesa. Tudi šolska prehrana po mojih izkušnjah ni nekaj, na kar bi v Sloveniji lahko bili ponosni; vegetarijanska prehrana marsikje ni omogočena, otrokom pa ponujajo hrenovke, paštete, industrijske slaščice, trajno mleko in drugo procesirano hrano, ki ima zelo malo prehranske vrednosti. Kot sem rekla, smo starši posamezniki tisti, ki lahko kaj spremenimo, seveda pa mora biti za opazno spremembo v družbi dosežena neka kritična masa posameznikov, ki bo stvari obrnila na bolje. Nikoli ne smemo misliti, da posameznik nima dovolj moči za spreminjanje sveta; raje se skušajmo vsak po svojih močeh potruditi, poiskati podobno misleče in se z njimi povezati, širiti zavest o zdravi in okolju prijazni prehrani ter skušajmo z majhnimi korakci doseči, da bodo otroci nekoč odraščali v bolj zdravem okolju.
Problem nastane tudi takrat, ko se vegetarijanci sicer res izogibajo mesu, a namesto da posegajo po sadju in zelenjavi, raje uživajo pomfri in ocvrt sir. Katera oz. kakšna vegetarijanska hrana je torej najbolj priporočljiva?
Vsaka neuravnotežena prehrana je slaba, pa najsi bo mesna ali brezmesna. Logično je, da samo od ocvrtega sira in krompirčka ne moremo živeti. Tudi če temu dodamo še zvrhano mero hamburgerjev, ne bo nič bolje. V naših bistrojih je poudarek na sveži zelenjavi in sadju, za polnovredne obroke skrbimo s kombinacijo žitaric, stročnic, riža, sadja, zelenjave … Hrani ne jemljemo življenjske energije s pripravo ali pogrevanjem v mikrovalovni pečici (kar je v gostinstvu ponavadi praksa; mi je sploh nimamo, pa tudi cvrtnika ne), hrani ne dodajamo jušnih kock in drugih dodatkov, ojačevalcev okusa ipd., vse pripravljamo sveže in sproti. Zdravja naših strank tudi ne obremenjujemo s sladkanimi in gaziranimi pijačami, pač pa jim ponujamo npr. sveže pripravljene ledene čaje, agavin napitek, smoothije, naravne sadne sokove in seveda nepogrešljivo vodo.
Kaj na primer vsebuje veganski kebab in kakšna je razlika med njim in običajnim?
V bistrojih Piknik so tudi najbolj zagrizeni mesojedci navdušeni nad veganskim kebabom, ki namesto tretjerazrednega mesnega nadeva vsebuje okusen prvovrsten sejtan (pšenično meso) in veliko sveže zelenjave, namesto industrijske majoneze iz surovih jajc pa je nadev prelit z vegansko »majonezo« (rahlo začinjeno omako iz ekstra deviškega olja, tofuja in sojinega mleka), ki jo vsak dan sproti pripravljamo sami. Klasični mesni kebab večinoma vsebuje izjemno visoke količine soli, težko prebavljivih živalskih maščob in kalorij, zato ni treba posebej poudarjati tega, kar naši obiskovalci že dobro vedo, namreč da po vegi kebabu ni čutiti nobene zaspanosti in teže v želodcu, značilne za težko in mastno mesno hrano, zato po takšni malici lahko brez težav nadaljujejo z delom v službi.
Za poletne dni pa so še posebej primerne tudi naše pirine palačinke brez jajc, ki jih pripravljamo kot slano jed – zelenjavne s solatnim nadevom in vegansko majonezo – ali kot sladek prigrizek – z jabolčno čežano, gozdnimi sadeži, sojino smetano in agavinim sirupom. Seveda pa še posebej poleti vsi radi uživamo tudi v bogati raznolikosti solat, od klasičnih pa do bolj domišljijskih npr. z avokadom, kalčki, redkvicami, olivami, rukolo, češnjevimi paradižniki, mlado špinačo, semeni, raznimi siri … Pripravljamo tudi pravi veganski »milk shake« in mangov frape ter pečemo slastne veganske sadne pite.
Že prej ste omenili pijače. Koliko je za zdrav način prehranjevanja pomembna tudi tekočina?
Ko nam svetujejo, naj pijemo dovolj tekočine, bi morali reči, pijte vodo. Voda je nujno potrebna za hidracijo organizma, medtem ko druge, predvsem sladkane pijače, organizem dodatno dehidrirajo in izčrpavajo. Tudi čaji niso vedno samo koristni (aromatiziranih industrijskih se sploh raje ognite), čeprav lahko s pravilnim uživanjem le-teh pozdravimo marsikatero tegobo. Vendar pa moramo vedeti, da večina čajev deluje diuretično, zato moramo vedno poskrbeti tudi, za zaužijemo dovolj sveže vode. Je pa mlačen čaj (npr. metin) presenetljivo priporočljiv napitek v poletni vročini, saj sama meta deluje hladilno, mlačna pijača pa je bistveno primernejša od ledeno mrzle, ki organizmu sporoča: vklopi gretje.
Naravni sadni sokovi (nesladkani, najbolje ekološki) so zelo dober dodatek k prehrani, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, pa tudi sami po sebi so lahko prijetno sladki, zato so vsekakor dobrodošla poslastica za otroka (namesto sladkarije ali sladkane pijače).
Vendar naj še enkrat poudarim, pijte vodo. Kajti hidracija je pomembna tako za delovanje celotnega prebavnega trakta, za delovanje vseh vitalnih delov telesa, za delovanje možganov … Le tako bo organizem lahko optimalno deloval in odpravljal strupe iz telesa.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi