Sladkorna bolezen velja za tiho pandemijo moderne dobe. Število obolelih strmo narašča, samo v Sloveniji je sladkornih bolnikov več kot 120 tisoč, v Evropi pa že več kot 61 milijonov. Zato se povečuje tudi finančno breme bolezni, ki je povezano predvsem z obvladovanjem zapletov. V GZS Zbornici MedTech Slovenija zato ob 14. novembru, Svetovnem dnevu diabetesa, opozarjajo na vrednost, ki jo v zdravstvenem sistemu in pri obravnavi sladkornih bolnikov ustvarjajo kakovostni, sodobni in dostopni medicinski pripomočki. Z boljšim upravljanjem sladkorne bolezni namreč lahko prispevajo k boljšim izidom zdravljenja, višji kakovosti življenja ter manjši obremenitvi zdravstvenih sistemov in širših družbenih struktur.
»Razvoj medicinskih pripomočkov je izjemno hiter. Še v 70-ih letih so bili diabetiki odvisni od diagnostičnih pripomočkov, ki so tehtali več kot pet kilogramov. Danes so jim na voljo sodobni merilniki glukoze v krvi, ki tehtajo le nekaj več kot dvajset gramov, so 500-krat manjši in 24-krat hitrejši. Prihajajo tudi nove tehnologije, ki temeljijo na podatkih, zato terjajo stalno spremljanje bolnika. Ti podatki rešujejo življenja in nam pomagajo močno povečati kakovost življenja sladkornih bolnikov, hkrati pa omogočajo velike prihranke,« je povzela Polona Mežan, direktorica GZS Zbornice MedTech Slovenija. Poudarila je, da imajo medicinski pripomočki in tehnologije moč, da z učinkovitim diagnosticiranjem, spremljanjem in zdravljenjem milijonom ljudi s sladkorno boleznijo omogočijo, da se lahko vrnejo k polnemu in produktivnemu življenju.
V Sloveniji so se celotni neposredni izdatki za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju med 2019 in 2022 povečevali v povprečju za 12,5 % letno. Še posebej dragi so zapleti zaradi nezadostnega obvladovanja bolezni. Izdatki zanje namreč presegajo polovico neposrednih celotnih izdatkov za obvladovanje sladkorne bolezni, je pokazala raziskava dr. Petre Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete.
Po indeksu, ki je nastal pod okriljem raziskave medijske hiše The Economist leta 2020, se Slovenija uvršča med države, ki na nacionalni ravni še nima smernic digitalizacije obravnave diabetičnih bolnikov in so srednje pripravljene na digitalno prihodnost obvladovanja diabetesa. Prizadevanja bo torej treba okrepiti, saj bi prav digitalizacija zdravstvene obravnave sladkornih bolnikov, vključno z registrom diabetičnih bolnikov, lahko bistveno pripomogla k obvladovanju stroškov.
Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, ki so na pobudo GZS Zbornice MedTech mnenja in izkušnje izmenjevali na nedavnem dogodku FORUM MedTech Slovenija. »Na področju medicinskih pripomočkov bi potrebovali strategijo na državni ravni, saj pripomočki niso samo tržno blago, ampak so zelo pomemben dejavnik pri izidih zdravljenja,« je poudaril Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri direkciji ZZZS.
“Dobro spremljanje bolezni pripomore k obvladovanju kasnejših zapletov ali pa, da do zapletov sploh ne pride, kar pomeni manj izdatkov za ZZZS,” je na dogodku povedal predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, tudi sam diabetični bolnik tipa 1, ki pri tehnologijah in pripomočkih opaža velike, pozitivne spremembe.
Diabetolog Andrej Janež je na dogodku poudaril, da je tudi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih petih letih doživelo velik napredek, na voljo je več terapevtskih možnosti, v uporabo prihajajo tudi zdravila, ki spremenijo izhode zdravljenja. A zdravniki se želijo prepričati, kako določena terapija vpliva na vsakega posameznega bolnika. “Slovenije brez registra diabetičnih bolnikov si v naslednjih letih sploh ne predstavljam. Podatkovna baza bo nujna za spremljanje,” je povedal Janež.
“Pri registru sta pomembna dva vidika: vpogled v podatke, pa tudi napovedi. Vpliv terapije je namreč odvisen tudi od genetskih predpostavk. Nekdo lahko dobiva odlično zdravilo, a se nanj ne odziva dobro ali pa mu celo škodi. Menim, da bo v kratkem nedostojno zdraviti brez napovednih modelov,” je razvoj personalizirane medicine napovedal diabetolog Iztok Štotl.
