Milan 
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je napredujoča okvara pljuč, ki sodi med najhitreje rastoče kronične bolezni v svetu, predstavlja pogost vzrok umrljivosti in je povezana tudi z naraščajočo pogostostjo raka na pljučih. Najpogostejši vzrok za nastanek bolezni je kajenje. Po podatkih Bolnišnice Golnik za KOPB zboli približno 20 odstotkov kadilcev, zaradi posledic bolezni pa v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb. Strokovnjaki opozarjajo na pomen pravočasnega prepoznavanja znakov bolezni in ustrezno zdravljenje.
Od leve proti desni: doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine, Bolnišnica Golnik, Mateja Župevc, vodja poslovne enote splošne medicine v družbi Novartis, prim. dr. Nadja Triller, dr. med., spec. interne medicine, predsednica Združenja pulmologov Slovenije, Bolnišnica Golnik, prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., spec. interne medicine, Bolnišnica Golnik in Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ter bolnik s KOPB.
Strokovnjaki opozarjajo, da so pljučne bolezni v Sloveniji v porastu. KOPB je najhitreje rastoča kronična bolezen in vzrok smrtnosti v svetu, zanjo pa zboli en od štirih moških in ena od šestih žensk, ki so stari 55 let. Zanjo zboli okoli petina kadilcev, kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB pa je kadilcev. Kajenje je tudi pomemben vzrok za nastanek pljučnega raka, ki se pogosteje pojavlja pri bolnikih s KOPB in sodi med najpogostejša tumorska obolenja v zahodnih industrijskih državah. Pljučni rak se po pogostosti uvršča na četrto mesto tako pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji za njim letno zboli že več kot 1.200 ljudi, več kot tisoč pa jih letno zaradi bolezni umre. Kajenje poveča nevarnost za razvoj pljučnega raka kar za osem- do 30-krat.
Kajenje je preprečljiv dejavnik
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci. Skoraj petino vseh smrti pri Slovencih starih 30 let ali več se pripisuje rabi tobaka, kar znaša 3.500 smrti vsako leto. Kajenju se pripisuje vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Prim. dr. Nadja Triller, predsednica Združenja pnevmologov Slovenije iz Bolnišnice Golnik poudarja: »Pri kroničnih boleznih, kot je KOPB, lahko naredimo največ tako, da jih preprečimo, s pomočjo preventive oziroma sistematičnega osveščanja, za kar si prizadevamo tudi v Združenju pnevmologov Slovenije, ki danes šteje že več kot sto članov. Žal pa podatki o obolevanju kažejo na to, da sta tako KOPB in pljučni rak v Sloveniji v porastu. Poglavitni vzrok za nastanek bolezni je kajenje, ki pa je seveda preprečljiv dejavnik.«
Znižan pretok zraka v pljuča in iz njih
KOPB je druga najpogostejša kronična bolezen pljuč, ki ji pravimo tudi kadilska okvara pljuč in je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu. Zanjo po podatkih Bolnišnice Golnik v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 oseb. Za KOPB je značilno, da gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih. Za bolezen je značilno tudi izločanje sluzi, zaradi česar se bolniki s KOPB pogosto izkašljujejo, kar imenujemo tudi kronični bronhitis. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot tri milimetre, ki se nato brazgotinijo in zožijo ter povzročijo nastanek bronhiolitisa. Poleg dihalnih poti so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice, kar imenujemo emfizem. Bolniku s KOPB v pljučih zastaja zrak in ima moteno dihanje. Posledica je občutek težke sape, ki je še posebej intenziven pri vsakem telesnem naporu. Prof. dr. Stanislav Šuškovič iz Klinike Golnik opozarja, da KOPB na pljučih povzroči trajne posledice: »Spremembe na pljučih, ki jih povzroči KOPB so trajne. Žal pa se danes pri vse več bolnikih KOPB odkrije prepozno in v naprednih oblikah. Zato tudi vse več bolnikov potrebuje trajno zdravljenje s kisikom. Posledica KOPB so tudi vneti bronhiji, zaradi katerih se izločajo določene molekule, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolniki s KOPB zato hujšajo in postanejo nemočni, pogosto pa zbolijo tudi za depresijo.«
Simptome KOPB se da občutno zmanjšati
Edina učinkovita metoda za odkrivanje KOPB je preiskava delovanja pljuč, ki se imenuje spirometrija. Preiskava je stara več kot 150 let in je namenjena meritvam volumna zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu. S pomočjo spirometrije se istočasno izmeri tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Doc. dr. Matjaž Fležar iz Klinike Golnik poudarja: »Žal še vedno veliko pacientov z začetnimi težavami prepozno obišče specialista. Mnogo kadilcev na primer težave, kot so upad telesne zmogljivosti, težka sapa in kašelj, pripisuje starosti ali kajenju v mladih letih. KOPB je sicer trajna kronična bolezen, s katero se pacient mora naučiti živeti, vendar lahko njene simptome občutno zmanjšamo s pomočjo ustreznih bronhodilatorjev.«
Bolniki simptome KOPB najtežje občutijo predvsem zjutraj, ko se pojavi izrazit kašelj, kašljajo pa lahko tudi prek dneva. Pomembna težava bolnikov je tudi težka oziroma kratka sapa, ki jih ovira med fizičnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših fizičnih opravilih, opravljanju osebne higiene ali kasneje celo pri mirovanju. Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov ter bolnik s KOPB dodaja: »Sam sem simptome težke sape pripisal starosti in kajenju v mladih letih, zato sem žal zdravnika obiskal veliko prepozno. Danes moja bolezen zahteva vsakodnevno zdravljenje. Z boleznijo se sicer naučiš živeti, je pa KOPB svojevrsten izziv. Simptomi so seveda najbolj izraziti v zgodnjem jutranjem obdobju, ko imamo bolniki tudi največ težav. Za bolnika s KOPB je zelo pomembno, da ohranja zmerno aktivnost, kolikor mu sapa le dopušča.« Za bolnika s KOPB je pomembno, da popolnoma preneha s kajenjem cigaret in se izogiba virusnim in bakterijskim okužbam, ki bolezen še poslabšajo. Priporočljivo je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic, s katerimi se zmanjša občutek težke sape ter izboljša učinek izkašljevanja nabrane sluzi v bronhijih. Pomembna je tudi redna telesna aktivnost, ki dokazano izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost ter seveda dosledno jemanje predpisanih zdravil. Mateja Župevc, vodja poslovne enote splošne medicine v družbi Novartis, dodaja: »V družbi Novartis se zavedamo težav, s katerimi se soočajo bolniki s KOPB, med katerimi jim vsakodnevno življenje otežuje predvsem občutek težke sape. Zato so naša razvojna prizadevanja usmerjena tudi na področje razvoja inovativnih zdravil in diagnostičnih testov, ki bodo pripomogli k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju respiratornih bolezni. Novartis je namreč predvsem razvojno usmerjeno podjetje, ki je v desetih letih, odkar je lastnik Leka, za naložbe v razvoj, razširitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti namenil kar 1,3 milijarde evrov.«