Katarina Kimovec
V današnjem času se pogosto soočamo s fotografijami popolnih teles, ki jih vidimo na socialnih omrežjih, v filmih in revijah. Številni moški in ženske težijo k izklesanemu, mišičastemu videzu, saj je to predstavljeno kot brezpogojen ideal lepote in zdravja. Vendar pa se poraja vprašanje: ali je tak izgled res zdrav? Ali pa je to morda le še en stereotip, ki ga spodbuja moderna kultura?
Vsaka zgodba ima zmeraj dve plati, in nič drugače ni tudi, ko govorimo o izklesanih in mišičasti telesih. Izklesan videz pogosto pomeni, da oseba veliko telovadi in se drži zdrave prehrane, kar sta ključna dejavnika za dobro fizično zdravje. Redna telesna aktivnost, zlasti vadba z utežmi, pa ima poleg tega še številne druge koristi za zdravje
Redna vadba med drugim izboljšuje delovanje srca in ožilja ter zmanjšuje tveganje za bolezni srca. Vadba z utežmi povečuje tudi mišično maso, kar lahko izboljša telesno funkcionalnost in zmanjša tveganje za poškodbe. Hkrati s tako vadbo povečujemo tudi kostno gostoto in zmanjšujemo tveganje za osteoporozo. Med samo vadbo pa se sproščajo tudi endorfini, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo simptome depresije in tesnobe.
Kljub številnim prednostim pa stremenje k popolnemu telesu lahko prinese tudi negativne posledice. Pridobivanje izklesanega videza pogosto zahteva stroge prehranske in vadbene režime, ki lahko preidejo v nezdravo vedenje.
Obsesivna vadba lahko vodi do pretreniranosti, poškodb in izčrpanosti telesa. Temu običajno sledi še pretirano omejevanje vnosa kalorij in določene hrane, kar lahko privede do prehranskih motenj, kot so anoreksija, bulimija ali ortoreksija. Dodatno pa pritisk, da bi izgledali popolno, lahko vodi še do nizke samozavesti, tesnobe in nezadovoljstva s telesom.
Izklesan videz ni kazalnik zdravja?
Izklesan in mišičast videz tako sam po sebi ni nujno kazalnik zdravja posameznika. Zdravje je namreč kompleksen koncept, ki vključuje tako fizične kot tudi duševne in socialne vidike. Nekdo, ki izgleda mišičasto in fit, ni nujno zdrav, če za tem stoji nezdravo vedenje, kot so prekomerna vadba, stroge diete ali celo uporaba nedovoljenih sredstev, kot so steroidi.
Kako doseči ravnovesje?
Za ohranjanje zdravja in dobrega počutja je ključno ravnovesje. Namesto da se osredotočamo zgolj na estetski videz, je pomembno, da si prizadevamo za celosten pristop k zdravju. Vadba naj bo pri tem del rutine, vendar brez pretiravanja. Priporočljivo je kombinirati kardiovaskularne aktivnosti, vadbo z utežmi in vaje za gibljivost.
Prehrana naj bo uravnotežena in naj vključuje raznolika živila, ki telesu zagotavljajo potrebna hranila, brez nepotrebnega omejevanja. Poleg navedenega pa moramo posebno skrb nameniti tudi mentalnemu zdravju. To vključuje obvladovanje stresa, zadosten počitek in iskanje užitka v dejavnostih, ki niso nujno povezane z videzom.
Izklesan in mišičast videz je torej lahko rezultat zdravega življenjskega sloga, vendar ni nujno zagotovilo za zdravje. Ključno je, da pri skrbi za svoje telo upoštevamo vse vidike zdravja in da se
ne obremenjujemo preveč z videzom. Prizadevanje za zdravje bi moralo biti usmerjeno k dobremu počutju in ne k doseganju popolnega videza, ki ga narekujejo družbeni ideali.