Milan 
Klopi so majhni zajedavci s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog, ki zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter na tak način odkrijejo človeka, na katerem potem s svojimi usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo. Klopi niso le nadležni, temveč tudi nevarni, saj so prenašalci bolezni, ki lahko pustijo za sabo precej hude posledice.
Veronika Bilban
V Sloveniji obstaja okoli šestnajst različnih vrst klopov. Vsi so si vizualno podobni, prav tako lahko vsi iz okuženega gostitelja prenesejo bakterijo preko sebe na drugega gostitelja. Večina klopov čaka gostitelja na vrhu travne bilke, v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, travnikih, najdemo jih celo na naših vrtovih. Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo (to je največkrat na notranji strani sklepov). Posledice ugrizov pa pogosto niso tako zelo nedolžne. Med najbolj splošno znanimi so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis oz. meningitis in klopna paraliza. Za okužbo je dovolj že samo en prisesan in okužen klop.
Klopni meningitis in borelioza
Klopni meningoencefalitis, ki jo prenaša okužen klop je virusna bolezen osrednjega živčevja. Prvi znaki, ki kažejo na to, da smo zboleli za njim, so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pojavi se lahko utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje še visoka temperatura, hud glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Posledice so tako zelo hude, da ne smemo prezreti nevarnosti klopnega ugriza ter se pred odhodom v naravo zaščititi, zoper to bolezen pa se lahko tudi cepimo. Druga zelo pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi pa je borelioza. Po klopnem vbodu se lahko pokažejo kožne spremembe, nato prizadetost srca in živčevja, še pozneje prizadetost sklepov, možne pa so tudi okvare oči ter pozne okvare živčevja in kože. Okuženost se po enem ali več tednih lahko pokaže kot bolj ali manj pravilen rdeč kolobar, koža v sredini pa je na videz nespremenjena. Kadar opazimo kolobar, moramo obiskati zdravnika, ki po potrditvi diagnoze predpisal antibiotik.
Poskrbimo za preventivo
In kako zunanjega zajedavca najbolj varno odstranimo? Strokovnjaki svetujejo, da je potrebno hitro in učinkovito odstraniti tako trup in glavo, kar najlažje naredimo s pomočjo posebne pincete. Če je slučajno nimamo pri roki in če je klop dovolj velik, ga primemo in narahlo zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca, brez stiskanja zadka (stiskanje povzroči prehod njegove želodčne vsebine v kri in s tem okužbo). Mesto ugriza nato razkužimo, klopa pa uničimo.
Še vedno pa je najbolje poskrbeti za preventivo. Na tržišču obstajajo različna sredstva za odganjanje teh nadležnih živalic, a strokovnjaki kljub vsemu opozarjajo, da se moramo pregledati, ko se vrnemo domov iz sprehoda. Če klopa najdemo in odstranimo iz kože v prej kot v 24-ih urah , namreč ostaja le majhna verjetnost za pojav okužbe.