Milan 
Luka Pugelj
Mangostin (Garcinia mangostana) izvira z malajskega polotoka, od koder se je razširil po jugovzhodni Aziji. Uspeva na drevesu, ki po desetih letih rodi sadeže z okusno sladko sredico ter grenko lupino. Zreli sadeži so veliki med šest in sedem centimetrov in vsebujejo od pet do sedem semen, obdanih z belim, sladkim in sočnim mesom. V tradicionalni medicini se v jugovzhodni Aziji učinkovito uporablja že stoletja.
Legenda pravi, da se je angleška kraljica Viktorija med bivanjem v Aziji nad mangostinom tako navdušila, da je po vrnitvi v domovino obljubila bogato nagrado in viteški naziv vsakomur, ki bi ji prinesel »kralja sadežev«, kar pa ni uspelo nikomur, saj mangostin ni prestal dolge poti do Anglije.
Učinkoviti antioksidanti
Posebnost mangostina so izjemno učinkoviti antioksidanti ksantoni. Mangostin jih vsebuje kar 50, največ med vsemi rastlinami, ti pa se večinoma nahajajo v njegovi lupini. Najbolj učinkoviti so ksantoni alfa, beta in gama mangostini ter garcinon E, ki ima podobno, vendar močnejše učinkovanje kot vitamin E.
Raziskave zdravnika Jamesa Templemana in drugih priznanih strokovnjakov dokazujejo številne blagodejne učinke ksantonov na človeški organizem, ki:
• zmanjšujejo občutek bolečine z oviranjem encima COX-2, ki prenaša bolečinske impulze,
• delujejo protihistaminsko in blažijo simptome alergij,
• delujejo protivnetno ter varujejo celice pred degenerativnimi spremembami.
• zavirajo oksidacijo lipoproteina nizke gostote (LDL), kar zmanjšuje možnost nastanka ateroskleroze, kar je z raziskavami dognal dr. P. Williams v kraljevi bolnici v Perthu v Avstraliji.
• na univerzi v mestu Phitsanulok na Tajskem je dr. K. Jamdee s kolegi izvedel primerjalno študijo v kateri so ugotovili, da je ksanton alfa mangostin učinkovitejši v borbi z bakterijo kandida, kot zdravili klotrimazol in nistatin.
• dr. J. J. Johnson je s sodelavci na univerzi Illinois v ZDA zabeležil učinkovito protitumorno delovanje alfa mangostina.
• dr. B. J. Sanderson na univerzi Flinders v avstralski Adelaidi pa je v analizah ugotovil, da alfa mangostin zmanjšuje metastazne procese pri melanomu.
• v svoji knjigi Deset najboljših načinov zdravljenja borelioze je avtor Bryan Rosner izpostavil mangostin kot najučinkovitejšo rastlino pri blaženju simptomov borelioze.
Od medicine do kozmetike
Poleg naštetega je poznano tudi mangostinovo protiglivično učinkovanje, saj ksantoni, pridobljeni iz lupine sadeža, zavirajo rast vseh gliv. Znano je tudi njegovo antibakterijsko delovanje, pri čemer so izvlečki mangostina pokazali zaviralni učinek proti bakterijam, med drugim tudi proti MRSA. Mangostin deluje tudi protivnetno in antioksidativno; tovrstno delovanje obeh ksantonov je bilo izmerjeno in potrjeno v raziskavi z naslovom Antioksidantska dejavnost nekaterih tropskih sadežev, avtorjev Matthewa Whitemana in Tan Tze Guana. Prav tako se mangostin uporablja v kozmetiki, pri čemer znanstvene študije potrjujejo, da je njegov ekstrakt odlična izbira za protibakterijske, protiglivične in protivnetne učinke na koži. Še posebej je primeren za nego aknaste kože v obliki mila, v mazilu pa se uporablja za nego ekcemov in drugih kožnih bolezni. V medicini se uporablja za pripravo zdravil v primerih diareje ali enteritisa, pa tudi za zdravljenje urinskega trakta. Njegovi izvlečki pa se dodajajo tudi zeliščnim zobnim pastam, saj se je njegovo protivnetno delovanje v ustni votlini izkazalo za zelo učinkovito.
Na voljo je kot sok ali prašek
Mangostin se lahko prodaja v obliki soka, kateremu so zaradi grenke lupine dodani dodatki, ki izboljšajo okus in zaradi daljšega roka uporabe dostikrat tudi konzervansi. Lahko pa se uživa kot posušen in v prah zmlet celoten sadež brez dodatkov. Vsak posameznik si ga lahko po lastnem okusu zmeša s sokom ali doda kakšno sladilo. Neželeni učinki uživanja mangostina niso poznani, možne so le alergije, ki jih imajo nekateri ljudje na sadje.