Milan 
Mesec februar je poleg tega, da je letos olimpijski mesec, tudi mesec srca, saj 14. februarja praznujemo Valentinovo. Sv. Valentin, ki je živel v 3. stoletju našega štetja, je v prvi vrsti zaveznik oči in pravega spoznanja, v nekoliko bolj sodobnem svetu pa je tudi zaveznik zaljubljencev. Sv. Valentin ima pregovorno ključe od korenin, saj naj bi se po starem pregovoru takrat začela prebujati flora, s tem pa bi k nam prišla pomlad. Omenjeni svetnik pa ima očitno tudi ključ od srca. In kako srce sploh deluje? Ga res lahko odklenemo?
Aleksandra Lamut
Naše telo je zapleten sistem. Eden od nekoliko bolj zapletenih, predvsem pa najpomembnejših organov našega telesa, je zagotovo srce, ki leži v prsni votlini. Zasidrano je na sredini med obema pljučnima kriloma, zasukano pa je nekoliko bolj v levo stran. Glavna naloga srca je poganjanje krvi bogate s kisikom v vse dele telesa. Srce je progasta mišica, sestavljeno pa je iz štirih votlin: zgornji votlini sta levi in desni preddvor, spodnji votlini pa imenujemo levi in desni prekat. Srce se samodejno krči in sprošča – ko se skrči, potuje kri v srce, ko pa se sprosti, gre kri iz njega. Da kri teče vedno v isto smer, skrbijo srčne zaklopke. Le-te se odpirajo samo navzdol (kri teče iz preddvora v prekat).
Kako kri potuje skozi srce?
Desna stran srca prejme deoksigenirano kri, tisto, ki je že prešla skozi naše telo in se je napolnila z ogljikovim dioksidom. Ta kri potuje najprej v desni preddvor in nato v desni prekat, od koder se skozi pljučno arterijo prečrpa v pljuča, tam pa se obogati s kisikom. Tako obogatena kri se po pljučnih venah vrne v levo stran srca, torej najprej v levi preddvor, nato v levi prekat. Od tu kri z glavno žilo odvodnico, ki ji rečemo aorta, odteka naprej po telesu in oskrbuje telo s kisikom.
Pri normalno zdravi odrasli osebi naštejemo nekje med 60 in 100 utripov srca v eni minuti (BPM). Je pa ta številka odvisna od vsakega posameznika in njegovega življenjskega sloga. Športniki imajo tako nekoliko nižji utrip, giblje se nekje med 40 in 60 BPM. Med aktivnostjo se seveda število utripov poveča, saj je telo bolj obremenjeno in potrebuje več kisika za normalno delovanje in regeneracijo.
Srce športnika se vsekakor razlikuje od srca tistega pri ljudeh, ki se pretirano ne ukvarjajo s telesno vadbo. Prilagoditev srca na dolgotrajno in intenzivno fizično vadbo imenujemo tudi športno srce. Te prilagoditve so potrebne zaradi povečane potrebe po kisiku med velikimi telesnimi napori.
Srce je močan organ, vendar pa ni neuničljiv, zato moramo vse svoje življenje posvetiti temu, da bomo ohranili celotno svoje telo v dobrem stanju. Glede intenzivne telesne vadbe si znanstveniki niso enotni – nekateri so mnenja, da visoko intenzivna in dolgotrajna vadba nima posebej negativnih vplivov na telo, spet drugi trdijo, da takšne aktivnosti vodijo do srčnih in drugih zapletov. Vsekakor pa si je stroka enotna v enem – zmerna telesna aktivnost ima pozitiven vpliv tako na zdrave kot tudi na ljudi, ki imajo zdravstvene težave. Vsak dan si torej privoščimo vsaj pol ure hoje z zmerno hitrim oz. v tempu, ki ga vaše telo zmore- Naš srčno-žilni sistem, in s tem tudi naše celotno telo, nam bodo neizmerno hvaležni, mi pa se bomo počutili odlično.