Tokrat bomo spregovorili tekočini, ki je poglaviten in za življenje nepogrešljiv sestavni del vsakega od nas, a se z njo večinoma ne srečujemo prav radi. Do naših celic prinaša hranila in obenem odnaša odpadne snovi. Čisto mimogrede uravnava tudi telesno temperaturo in nas svojo imunsko funkcijo pomaga obvarovati pred virusi bakterijami in okužbami. Ne dvomimo da ste ugotovili, da bo tokrat govora o krvi.
Darjan Lapanje
Kri je zagotovo ena izmed najpomembnejših, če ne celo najpomembnejše tekočina v človeškem telesu. Poleg prenašanja kisika in hranilnih snovi v celice ter odvajanja odpadnih snovi, ima kri še številne druge pomembne funkcije. Da pa bi te funkcije bolje razumeli, je potrebno vedeti, kakšna je sestava krvi.
Sestava krvi
V grobem lahko rečemo, da sestavo tvorijo krvne celice in plazma. Slednja velja za tekoči del krvi, ki vsebuje različne beljakovine, elektrolite, hormone ter hranilne in druge snovi. Ko govorimo o krvnih celicah, pa te delimo na rdeče in bele krvne celice ter krvne ploščice. Seveda ima vsaka od naštetih vrst krvnih celic tudi svojo vlogo.
Rdeče krvne celice oz. eritrociti so najštevilčnejše krvne celice in vsebujejo hemoglobin, ki omogoča prenos kisika po telesu. V telesu odraslega človeka je približno 25 trilijonov rdečih krvnih celic, ki jih telo proizvaja v kostnem mozgu. Imajo značilno bikonkavno obliko, ki jim omogoča, da se lahko gibljejo skozi majhne kapilare.
Če imajo rdeče krvnike torej »logistično« vlogo pri oskrbovanju telesa s kisikom, je vloga belih krvničk oz levkocitov obrambne narave. Ščitijo nas namreč pred različnimi okužbami, je pa res, da poznamo več vrst belih krvnih celic, pri čemer ima vsaka svojo specifično funkcijo. Enako kot eritrociti tudi levkociti nastajajo v kostnem mozgu, ponašajo pa se s to lastnostjo, da se lahko premikajo skozi stene krvnih žil v tkiva telesa.
Pri krvnih ploščicah oz. trombocitih pa govorimo o majhnih celicah brez jedra, ki pomagajo pri strjevanju krvi. Če torej pride do poškodbe krvne žile, se trombociti aktivirajo in tvorijo nekakšen zamašek, ki preprečuje nadaljnje uhajanje krvi iz žile.
»Logistični gigant« našega telesa
Kot smo omenili že v uvodu, pa ima kri trudi številne druge, prav tako izjemno pomembne funkcije. Med drugim prenaša hranilne snovi, kot so glukoza, aminokisline in maščobe, ki jih celice potrebujejo za energijo in delovanje. Obenem prenaša odpadne snovi (na primer ogljikov dioksid in sečnina), ki nastanejo pri presnovi, in jih odvaja iz telesa. Omogoča tudi transport hormonov, ki so ključni za številne procese v telesu, prenaša pa tudi toploto in celo zdravila do tistih delov telesa, kjer so pač potrebna.
Ob vsem naštetem je očitno, da je kri s svojimi številnimi pomembnimi funkcijami zares ključni del našega telesa. Prav zato je izjemnega pomena, da ohranjamo njeno zdravje, pri čemer veliko vlogo igrajo pravilna prehrana, redna telesna aktivnost in izogibanje slabim navadam, kot sta, denimo, kajenje in zloraba alkohola. Obenem je priporočljivo redno preverjanje ravni krvnih celic in drugih parametrov krvi, saj nam rezultati lahko pomagajo pravočasno odkriti morebitne težave z zdravjem in preprečiti resne bolezni.
