Milan 
Čas prehladov je tu in marsikoga so v preteklih tednih v posteljo položile takšne ali drugačne viroze. Zavedati se moramo pomena svojega imunskega sistema, naše obrambne vojske, ki nenehno bije boj s vsiljivci vseh vrst. Imunski sistem sestavljajo bele krvničke, ki jih imenujemo tudi imunske celice – sem sodijo limfociti, makrofagi, monociti, nevtrofilci -, in posebne molekule ali protitelesa.
»Delovanje imunskega sistema je zelo zapleten proces. Njegova osnovna naloga je, da prepozna vsiljivca, ki ruši notranje ravnovesje in organizira učinkovito obrambo,« uvodoma pojasnjuje Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia Ank. »Vsiljivca imenujemo antigen in je lahko bakterija, virus, beljakovina, toksin ali kaj drugega. Značilna slika vojskovanja med našo obrambo in vsiljivci je vnetje. To se kaže kot rdečina, oteklina, bolečina, zvišana telesna temperatura in seveda slabše delovanje obolelega organa ali celega sistema,« razlaga sogovornica.
Kirurški posegi in zdravila slabijo imunski sistem
Vdor tujkov v telo sproži različne obrambne mehanizme – nekateri so prirojeni, drugi pridobljeni. »Imunski odziv je specifičen in je odvisen od sposobnosti naših imunskih celic,« pravi Štrovsova. »Imunska obramba je lahko pomanjkljiva in takrat sistem ne deluje v polni meri. Imunska pomanjkljivost je lahko posledica bolezni, poškodb, kirurških posegov ali zdravil. Imunski sistem šibijo in zmanjšujejo njegovo učinkovitost tudi prosti radikali. To so molekule, ki škodijo našim zdravim celicam in jih tudi poškodujejo. Prosti radikali nastajajo v telesu neprestano. Njihova količina se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov, kot so toplota, ionizirajoče sevanje, onesnažen zrak, stres, alkohol, kajenje, pa tudi staranje.«
Ko se telo bori proti samemu sebi
Včasih se imunski sistem lahko zmoti in lastne celice prepozna kot tuje in jih napada in uničuje. Posledica so različne avtoimune bolezni, kot so bolezni ščitnice, revmatoidni artritis in druge. »Znamenja motenega delovanja imunskega sistema so pogostejše obolevanje, nenavadni povzročitelji, denimo mikrobi, ki so običajno neškodljivi, podaljšano prebolevanje, hujša bolezenska slika, kronična vnetja in drugi. Tudi alergijske, rečemo jim tudi preobčutljivostne reakcije so primer motenega delovanja imunskega sistema. Postanemo pa lahko preobčutljivi na vsako snov na katero se telo odzove z burno reakcijo. V zadnjem času so te pogoste na mleko, pelod, živalsko dlako in še bi lahko naštevali,« pove strokovanjakinja.
Sadje in zelenjava, voda, počitek in smeh
Stabilen imunski sistem okrepimo tako, da jemo zdravo: veliko sveže zelenjave, sadja in neoluščenih žit. Pijmo dovolj tekočine, najboljša je navadna voda. Rdeče meso nadomestimo z pustim mesom, ribami in rastlinskimi beljakovinami, denimo sojo in lečo. Izogibajmo se škodljivim razvadam, kot sta kava in alkohol. Redno se gibajmo vsaj pol ure, vsak dan. Veliko se smejmo! Raziskave so namreč pokazale povezanost imunskega sistema s vegetativnim živčevjem. Živčni signali delujejo na imunski sistem in ga povezujejo z možgani. Imunski sistem je tako povezan z našim nezavednim delom, torej s čustvi, čutenjem in mislimi. Vsak dan si privoščimo od sedem do osem ur kakovostnega spanja.
Borite se za zdravje, ne proti bolezni
Imunski sistem okrepimo tudi z uživanjem vitaminskih in mineralnih dodatkov, lovilcev prostih radikalov. Med pomembnejše antioksidante spadajo vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karatenoidi, minerali, cink in selen. Na imunski sistem ima vpliv tudi starost, zato so majhni otroci in mladostniki bolj občutljivi, saj njihov imunski sistem šele dozoreva. »Vsa ta dejstva so splošno znana in o tem pogosto beremo ali poslušamo. V svoji dolgoletni praksi na področju diagnostičnih pregledov pa sem spoznala, da ima izjemno velik vpliv na razvoj motenj ali pa že bolezenskih sprememb prisotnost toksinov v telesu. Če je prisotnost toksinov, ki jih bodisi proizvajamo sami bodisi so vneseni od zunaj, močnejša od naše obrambe, smo na poti v bolezen. Naša obramba je šibka, ko je prisoten antioksidantni deficit. Bolezen je tako signal, da v telesu nekaj ni tako, kot bi moralo biti. A ni se treba boriti proti bolezni, pomembno je, da obnavljamo zdravje,« je pogovor zaključila Nada Štrovs.
Pomembno je tudi dihanje!
Z dihanjem poživljamo telo in duha in jima dajemo energijo. Izboljšujemo obnovo celic in preprečujemo njihove poškodbe. S pravilnim dihanjem se borimo proti staranju, zmanjšujemo količino prostih radikalov in krepimo imunski sistem. Z dobro predihanostjo in z dovolj kisika v krvi ohranjamo lepoto. Pogled v ogledalo nam bo razkril ali imamo dovolj kisika, saj je koža prvi organ, kjer se z gubami in lisami kaže pomanjkanje kisika. Nekateri svetujejo tudi vdihavanje aromatiziranega kisika med aerobno aktivnostjo, kot je kolesarjenje, tek ali vibracijski trening, pa tudi po anaerobni aktivnosti, na primer dviganje uteži. Prosti radikali se tvorijo s pomočjo manj vitalnih in manj zdravih celic. Z dovoljšnjo količino kisika povečamo funkcionalnost celic in preprečimo tvorjenje prostih radikalov.
Luka Pugelj