Darjan 
Darjan Lapanje
Ko slišimo besedo holesterol, si marsikdo najprej predstavlja zamašene žile, srčne napade in prehranske prepovedi. Toda zgodba je veliko bolj zanimiva – in precej manj črno-bela. Holesterol namreč ni zgolj »tihi ubijalec«, kot smo o njem pogosto vajeni slišati, temveč tudi nepogrešljiv gradnik našega telesa.
Začnimo pri osnovah. Holesterol je maščobna snov, ki jo naše telo nujno potrebuje. Brez njega ne bi mogli tvoriti celičnih membran, nekaterih hormonov (kot sta estrogen in testosteron), vitamina D in celo žolčnih kislin, ki so ključne za prebavo. Naše telo ga proizvaja samo – predvsem v jetrih – in to v precejšnjih količinah. Znanstveniki ocenjujejo, da nastane kar dve tretjini vsega holesterola endogeno, torej znotraj telesa. Hrana predstavlja le tretjino.
Navadno slišimo o dveh vrstah: »dobrem« HDL in »slabem« LDL holesterolu. Res je, da visoke vrednosti LDL povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni, saj se lahko ta holesterol nalaga v žilnih stenah. Po drugi strani HDL deluje kot čistilec: pobira odvečni holesterol iz tkiv in ga vrača v jetra. A raziskave zadnjih let kažejo, da delitev na »dobrega« in »slabega« ni vedno tako preprosta. Obstajajo namreč različne podvrste LDL delcev – nekateri so manj nevarni, drugi pa izrazito aterogeni, torej bolj nagnjeni k nalaganju v žile. Prav tako visok HDL ne predstavlja vedno zgolj zaščite; če je njegova struktura spremenjena, zaščitne funkcije ne opravlja več dobro.
Miti o holesterolu
Dolga desetletja smo verjeli, da je visoka raven holesterola neposredna posledica prehrane z jajci, sirom in mesom. A danes vemo, da ni tako enostavno. Znanstvena raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da uživanje jajc pri večini ljudi ne povzroča občutnega dviga holesterola v krvi. Glavni krivec za neugodno lipidno sliko niso jajca, temveč nasičene in trans maščobe, ki vplivajo na to, kako jetra uravnavajo proizvodnjo LDL. Z drugimi besedami – ni problem en sam rumenjak, temveč kombinacija hitre in nezdrave mastne hrane ter sedečega življenjskega sloga.
Zanimivo je, da se v zadnjih letih vse več raziskav osredotoča na kakovost delcev LDL in HDL, ne le na njihovo skupno količino. V eni izmed večjih evropskih raziskav (EPIC-Norfolk) so ugotovili, da imajo ljudje z majhnimi, gostimi delci LDL precej večje tveganje za srčni infarkt kot tisti z večjimi, manj gostimi delci – četudi imajo enako skupno raven holesterola. To pomeni, da številka na izvidu ne pove celotne zgodbe in da bo prihodnost diagnostike verjetno šla v smer merjenja delcev, ne le skupnih vrednosti.
Kako torej skrbeti za zdrave ravni?
Čeprav prehrana ni edini dejavnik, ima pomembno vlogo. Najbolje je zmanjšati vnos trans maščob in pretirano mastnih industrijskih izdelkov ter v jedilnik dodati več vlaknin, sadja, zelenjave in zdravih maščob, kot so omega-3 iz rib ali oreščkov. Gibanje prav tako vpliva na zvišanje HDL in uravnavanje LDL. Ne gre pa pozabiti na genetiko – nekateri imajo dedno pogojeno hiperholesterolemijo, kar pomeni, da sprememba prehrane pri njih ne zadošča, zato so potrebni prehranski dodatki, kot so statini.
Holesterol ni sovražnik
Največja zmota o holesterolu je ta, da ga moramo iz prehrane preprosto izgnati. To bi bilo podobno, kot če bi rekli, da je voda nevarna, ker lahko v njej utonemo. Resnica je, da je holesterol nepogrešljiv del našega življenja, a se v napačnih količinah in oblikah spremeni v tveganje. Razumevanje te dvojne vloge je ključno: ne gre za boj proti holesterolu, temveč za iskanje ravnovesja.
Holesterol torej ni pošast, ki se skriva v vsakem grižljaju jajčne omlete. Je bistvena snov, ki omogoča delovanje našega telesa, a zahteva pozornost in skrb. Zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana in redne preventivne kontrole so najboljši recept, da ostane naš zaveznik in ne sovražnik.