Bojan Petkovšek
Voda predstavlja med 60 in 70 odstotkov naše telesne teže. Pri otrocih je ta delež višji, s starostjo pa se zmanjšuje. Telo je tako vreča vode, v kateri neprestano potekajo življenjski procesi v celični ali izvencelični vodi.
Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja so zbrani številni podatki o pomembnosti vode v našem organizmu. Voda ima namreč veliko vlogo pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, nahaja se v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah ter varuje organe in vezivna tkiva.
Bodite pozorni na znake
Telo izgublja vodo prek kože z znojenjem, prek ledvic z uriniranjem, prek pljuč z izdihanim zrakom in prek črevesja z iztrebki. Pri normalni aktivnosti lahko izgubimo z znojenjem do enega litra vode dnevno, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro. Ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni; velike izgube so možne pri driski ali pri bruhanju. Na spletni strani www.ivz.si so zapisali, da je temno rumen ali rumenorjav urin jasen pokazatelj pomanjkanja vode v telesu. Izgubljeno vodo moramo nenehno nadomeščati. Nekaj vode zaužijemo s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu. Za preživetje odraslim zadoščajo dva do trije litri, otroci, težki do deset kilogramov, pa naj bi vsak dan zaužili do enega litra tekočine.
Dehidracija pomeni resno opozorilo
Če ne zaužijemo dovolj vode, nastopi dehidracija. Gre za pomanjkanje vode v telesu, ki je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene tekočine, torej premajhnega vnosa ali povečane izgube. Zdravniki ločijo akutno dehidracijo, ki nastane denimo pri intenzivni telesni aktivnosti ali akutni driski in pa kronično dehidracijo, ki nastane zaradi nezadostnega nadomeščanja tekočin v daljšem časovnem obdobju. Lahko je blaga, zmerna ali huda; večja dehidracija lahko vodi v smrt.
Otroci in starejši so bolj na udaru
Zgodnji znaki dehidracije so glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta in pospešen pulz. Pri prizadetem se opazi zmanjšana napetost oziroma prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic in vdrte oči. Sami najpogosteje zaznamo dehidracijo takrat, ko postanemo žejni, čeprav na to vplivajo tudi okolje, starost in spol. Otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje. Najbolje pa lahko svoje lastno telo in stopnjo dehidracije spremljamo po količini in barvi urina.
Bolje preventiva kakor kurativa
Izgubljeno tekočino najhitreje in najlažje nadomestimo s pitjem vode. V toplem ali vročem vremenu pijte hladno, a ne mrzlo vodo, nikakor pa ne kave, pravega čaja, gaziranih ali alkoholnih pijač. Kofein in alkohol sta namreč blaga diuretika in pospešujeta izločanje (še preostale) vode iz telesa. Strokovnjaki svetujejo, naj delujemo preventivno. Kozarec vode na tešče in kozarec vode pred spanjem, vmes pa še deset ponovitev. S tem bo problem dehidracije gotovo rešen.
