Milan 
Da voda nima zgolj fiziološkega pomena, ki se kaže skozi delovanje našega organizma, ampak tudi in predvsem v današnjem času ekonomskega, higienskega in rekreacijskega, je dejstvo, ki ga nemalokrat pozabljamo ali pa hočemo pozabiti.
Že od nekdaj je oblast s svojo močjo in vplivom tista, ki obvladuje prav vsa družbena področja, kjer je ekonomski moment vode posebno področje, ki ga ne smemo prezreti. Vodo uporabljamo v velikih količinah v različnih gospodarskih panogah, med katerimi je potrebno izpostaviti predvsem industrijo, kmetijstvo, promet in turizem. Zelo pomembna je tudi kot medij za prenos energije, vzdrževanje higiene, v zdravstvu ter kot hladilno sredstvo.
Mačehovsko ravnanje
Danes je na področju problematike vode že veliko napisanega, veliko povedanega, na različnih okroglih mizah, predavanjih, še vedno pa so ljudje premalo ozaveščeni in posledično preveliki porabniki vode na tistih območjih sveta, kjer je vode še v izobilju. Zaenkrat!
Posameznik kot individuum sam zavestno ne presoja in se odloča, saj ga poleg politične oblasti usmerjajo javni mediji, ki z ekonomsko propagando ponujajo ne samo ustekleničeno vodo večinoma spornih – zdravju škodljivih plastenkah. Še več, dopuščajo, da se v potoke, jezera in morja zlivajo fekalije, strupi, kot so kemični nitriti, nitrati, kloridi, fosfati, težke kovine in drugo. Na padavinske vode v obliki dežnih kapljic se na poti iz oblaka skozi ozračje veže kisik in ogljikov dioksid, prašni delci, bakterije, trde, tekoče in plinaste snovi. To povzroča nečistost voda. Če vodo nepravilno zbiramo z umazanih streh in brez ustreznih filtrov, je veliko bolj onesnažena kot podtalnica. Močno so onesnažene tudi površinske vode, v katere se stekajo vse mogoče snovi iz cest, stanovanj, industrije in drugod.
Problem ni v porabi, ampak v onesnaževanju vode
Voda na svoji poti v globino raztaplja mineralne snovi. Tako dobimo – to je značilno predvsem za mlada gorstva -, soli kalcija, bistveno manj magnezija, železa, joda in fluora. V podtalnico pridejo tudi različne kemikalije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, industriji, kmetijstvu, denimo motorna olja, ostanke goriv in barve. Zadnje raziskave opravljene na fasadnih barvah novih in obnovljenih stavb so bile porazne. Vse barve imajo izjemno škodljive primesi, ki se ob dežju spirajo v podtalnico. Ker v podtalnici, na večjih globinah, ni bakterij, še manj pa kisika, ne pride do razgradnje škodljivih primesi. Tako ostanejo škodljive snovi v podtalnici zelo dolgo prisotne. Nenehno onesnaževanje omogoča vedno novi dotok strupenih snovi.
Številni dejavniki, na katere nimamo vpliva
Prezreti ne smemo tudi naravnih katastrof, kot so izlivi nafte v morja, jedrski poskusi, tornadi, potresi in cunamiji, ki brez vpliva posameznika še dodatno onesnažujejo pitno vodo in povzročajo nalezljive bolezni in epidemije, kot so tifus, paratifus, otroška paraliza, kolera in amebna griža. Prisotnost nitratov, amonijev, nitritnega dušika in fosforja so največkrat pokazatelji fekalnega onesnaženja pitne vode. Kloridi in sulfati to potrjujejo, saj so, na primer kalcijev sulfat, močan čistilec. Fosfati so indikatorji organskega onesnaženja vode, kot je urin, pesticidi, detergenti, gnojila, industrijsko onesnaženje in zalivanje z gnojnico.
Nameni ozaveščanja za dobro prihajajočih generacij
Pri iskanju rešitev se moramo soočiti s pomembnim vprašanjem: kako postaviti ustrezne ukrepe in katere poteze je potrebno narediti, da bo v čim krajšem času dosežen pozitiven premik pri ohranjanju čistih voda? V vsakdanjem življenju si moramo vsak posebej prizadevati, da bomo v vsakem trenutku zagotovo delovali ozaveščeno. Namen ozaveščanja je trojen:
1. osmisliti moramo družbeno vrednost in pomen vode
2. družbo moramo s pozitivnim razmišljanjem in argumenti ozavestiti o pomembnosti kakovosti vode, da bo v prihodnje to že samo po sebi nekaj umevnega in uveljavljenega v našem življenju in
3. pri ljudeh poskusiti spodbuditi iskanje pravega spoznanja, iskanje kakovosti življenja, katere glavna sestavina za življenje je voda.
Pojmovanje kakovosti vode mora v prihodnosti izhajati iz vrednostnega konsenza, skozi katerega lahko oblikujemo nove družbene cilje, ki bodo dvignili ozaveščenost ljudi in skozi prikaz pomembnosti ohranjanja čiste narave približati mlade k razumevanju in vpeljevanju etičnih vrednot za dobro vseh v družbenem življenju nasploh. V prihodnosti mora biti prioriteta oziroma cilj dvigovanje posameznikove osebnostne rasti, kjer bo spoštovanje vode kot vrednote življenja dalo novo vsebino, višje ovrednoteno mesto novim generacijam.
Mag. Lidija Kocuvan Gašparič