Darjan 
Darjan Lapanje
Ko pomislimo na učenje, si običajno predstavljamo učilnice, šolske klopi, izpite in mlada leta. A če bi se za trenutek ustavili in bolje premislili, bi hitro ugotovili, da je učenje mnogo več kot zgolj šolska dejavnost. Je tisto, kar nas spremlja skozi vse življenje, nas oblikuje kot osebnosti in nas predvsem ohranja zdrave, vitalne in ustvarjalne do pozne starosti.
Sodobna družba pogosto poudarja pomen formalnega izobraževanja predvsem v otroških in mladostniških letih. Starši in vzgojitelji so nas in tudi naše otroke pogosto spodbujajo z besedami, naj se učijo pridno, da dosežejo dobre ocene in si s tem zagotovijo trdne temelje za prihodnost. A kaj se zgodi, ko zaključimo formalno šolanje? Marsikdo bi utegnil pomisliti, da je učenje takrat končano, resnica pa je popolnoma drugačna. Človeški možgani so namreč narejeni tako, da ves čas iščejo nove informacije, ustvarjajo nove povezave in se nenehno prilagajajo spremembam. Zato je tudi odraslo življenje čas intenzivnega učenja, le da je to učenje pogosto bolj prikrito, manj očitno, a prav nič manj pomembno.
Prilagajati se moramo izzivom časa
Živimo v svetu, ki se iz dneva v dan spreminja hitreje kot kadar koli prej. Tehnološki napredek, digitalizacija in številne inovacije terjajo od vsakega posameznika neprestano prilagajanje in učenje novih veščin. To ne pomeni, da moramo vsi nenadoma postati računalniški strokovnjaki, pomeni pa, da moramo biti pripravljeni vseskozi pridobivati nove informacije, odkrivati nove stvari, se prilagajati izzivom časa. Tovrstno učenje nam ne le zagotavlja boljše možnosti na trgu dela, temveč nas predvsem notranje bogati, nam omogoča rast in nas dela bolj zadovoljne in izpopolnjene posameznike.
Učenje ima pomemben vpliv na naše zdravje
Posebej pomembno je tudi spoznanje, da učenje skozi celotno življenjsko obdobje zelo pozitivno vpliva na naše zdravje. Znanstvene raziskave kažejo, da se ljudje, ki so mentalno aktivni tudi v odrasli dobi in starosti, bolje počutijo, manj pogosto zbolevajo in počasneje izgubljajo svoje kognitivne sposobnosti. Redno učenje novega – naj bo to tuji jezik, glasbeni inštrument, ples, risanje ali katerakoli druga aktivnost, ki od nas zahteva mentalni napor – dokazano krepi možgane in zmanjšuje tveganje za bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen.
Vsakokrat, ko se soočamo z nečim novim, naši možgani ustvarjajo nove povezave med nevroni. Te povezave niso zgolj abstrakten biološki pojav – so nekaj, kar dobesedno ohranja naš um v formi. Podobno kot fizična aktivnost, ki krepi telo, mentalna aktivnost krepi možgane in omogoča, da možganske celice ostanejo dlje časa zdrave, delujoče in učinkovite.
Pomemben je tudi psihološki vidik učenja. Ljudje, ki se skozi življenje odločajo za pridobivanje novih znanj in spretnosti, praviloma razvijejo več samozavesti, sebe bolj cenijo, razvijejo pa tudi več notranjega zadovoljstva. Vsakič, ko obvladamo nekaj novega, se počutimo uspešne, naše življenje dobi nov pomen, pogosto pa tako spoznamo tudi nove ljudi, ustvarjamo nove socialne vezi in razširjamo mrežo poznanstev, kar ima dodatne pozitivne učinke na duševno zdravje. Socialna interakcija, ki spremlja marsikatero obliko učenja, dokazano zmanjšuje občutke osamljenosti in preprečuje depresivna stanja.
Ne gre zgolj za pomnjenje
Ob vsem povedanem pa ne gre pozabiti še ene pomembne stvari: učenje ni zgolj pomnjenje dejstev ali podatkov. Je tudi umetnost čudenja, raziskovanja in odkrivanja sveta okoli sebe. Ko se otroci učijo, pogosto občutijo navdušenje, radovednost in pristno veselje ob odkrivanju novega. Odrasli ljudje pogosto izgubimo ta občutek, saj si domišljamo, da smo že spoznali vse, kar je v življenju pomembno. Če pa se odločimo za vseživljenjsko učenje, bomo hitro ponovno našli tisto otroško navdušenje nad odkrivanjem, ki nam bo življenje polepšalo, ga naredilo zanimivejšega in polnejšega.
Danes imamo več možnosti kot kadar koli prej, da ostanemo povezani z znanjem skozi vse življenje. Ne glede na to, koliko smo stari ali kaj smo do sedaj počeli, imamo možnost spletnega izobraževanja, branja, učenja v skupnostih, obiskovanja različnih tečajev ali delavnic. Nikoli ni prepozno, da bi se naučili nekaj novega in naredili korak naprej k boljšemu zdravju in bolj zadovoljnemu življenju.
Vsekakor je življenje neprestano učenje, prilagajanje, raziskovanje in odkrivanje novega. Le tisti, ki se tega resnično zavedajo in ki namenoma negujejo radovednost ter pripravljenost za sprejemanje novega znanja skozi vsa življenjska obdobja, bodo v polnosti uživali vse prednosti, ki jih učenje prinaša. Ohraniti svoje možgane v najboljši kondiciji, ostati zdravi, zadovoljni in živeti polno, aktivno življenje – vse to je mogoče doseči, če bomo cenili in negovali učenje kot neskončen vir moči in ustvarjalnosti, kot svojo temeljno življenjsko držo, ki ne pozna starostnih omejitev. Naj nas učenje spremlja vse življenje, naj nam pomaga ohraniti zdravje, vitalnost in osebno srečo, ki si jo vsi želimo in nenazadnje tudi zaslužimo.
Raziskava, ki je bila pred leti izvedena v Sloveniji, je pokazala, da vseživljenjsko izobraževanje in učenje pozitivno vplivata na kakovost življenja posameznikov v tretjem življenjskem obdobju. Udeleženci, ki so bili vključeni v izobraževanje, so poročali o večji samostojnosti, boljšem psihološkem počutju ter občutku dostojanstva in neodvisnosti. Poudarili so tudi, da jim izobraževanje omogoča aktivno preživljanje prostega časa in ohranjanje socialnih stikov, kar prispeva k njihovemu splošnemu zadovoljstvu z življenjem.