Darjan 
Aleksandra Lamut
Planinarjenje je ena tistih dejavnosti, ki združuje gibanje, stik z naravo in notranji mir. Čeprav nas gore vabijo v vseh letnih časih, sta prav september in oktober meseca, ko je pohod v hribe najbolj prijeten in koristen. Poletna vročina popusti, gozdovi se obarvajo v pisane jesenske odtenke, zrak postane svež in čist, pogled pa seže daleč, saj meglice ni več toliko kot v soparnih poletnih dneh. To je čas, ko gore pokažejo svojo najlepšo podobo, naše telo pa iz sprehodov in vzponov črpa izjemne koristi.
Planinarjenje je odličen trening za srčno-žilni sistem. Vsak korak navkreber krepi srce, pljuča in mišice, hkrati pa izboljšuje vzdržljivost. Za razliko od enoličnih vadb v telovadnici se pri hoji v hribe teren pod našimi nogami nenehno spreminja – enkrat je strmo, drugič položneje, spet tretjič moramo prečiti skale ali korenine. To pomeni, da se krepita tudi koordinacija in ravnotežje, kar je pomembno zlasti, ko postajamo starejši. Poleg tega se na gorskih poteh porabi precej kalorij, zato planinarjenje pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže.
Svež gorski zrak je sam po sebi zdravilo. Vsebuje več kisika in manj onesnaževal, kar blagodejno vpliva na dihala. Po raziskavah se ljudje po nekaj urah gibanja v naravi bolje naspimo, saj hoja v hribih uravnava bioritem in spodbuja izločanje hormona melatonina. To pomeni, da planinarjenje ne koristi le telesu, temveč tudi spanju in regeneraciji.
Hrana za dušo
Ko se vzpnemo nad dolino, ne treniramo le mišic, temveč tudi duha. Gorska tišina in veličastni razgledi zmanjšujejo raven stresa, umirjajo misli in vračajo občutek povezanosti z naravo. September in oktober sta v tem pogledu idealna, saj poti niso več tako obljudene kot poleti. Lahko hodimo v svojem ritmu, brez gneče, in v miru uživamo v barvni kulisi, ki jo riše narava.
Planinarjenje krepi tudi samozavest. Občutek, ko pridemo do vrha, je nagrada za trud in dokaz, da zmoremo več, kot smo mislili. Ta izkušnja se prenese tudi v vsakdan, kjer lažje premagujemo izzive, ker vemo, da smo sposobni premagati vzpone – dobesedno in v prenesenem pomenu.
Previdnost naj bo vedno na prvem mestu
Čeprav je planinarjenje zdravju zelo koristno, zahteva tudi odgovornost. Gore so lahko čudovite, a tudi nepredvidljive. Jesensko vreme se hitro spreminja, zato moramo preveriti vremensko napoved, izbrati primerne poti in s seboj vzeti ustrezno opremo. Najpomembneje pa je, da se podamo le po poteh (ali brezpotjih), ki ustrezajo naši telesni pripravljenosti. Če smo začetniki, ni nič narobe, če začnemo z lažjimi vzponi in postopoma napredujemo. Prevelika ambicioznost lahko prinese poškodbe in slabe izkušnje, medtem ko premišljena izbira poti zagotavlja varno in prijetno doživetje.
Planinarjenje je ob vsem naštetem tako ena najboljših naložb v naše zdravje. Krepi telo, sprošča duha in nas povezuje z naravo. Jesen je za obisk gora naravnost idealna, saj prinaša slikovite razglede, prijetne temperature in bolj mirne poti. Če pri tem ne pozabimo na previdnost, ustrezno pripravljenost in spoštovanje narave, lahko prav v tem obdobju doživimo najlepše gorske trenutke leta – in iz njih črpamo energijo za zimo, ki prihaja.