Darjan 
Slovenija je v zadnjih letih zagotovo postala tudi butična kulinarična destinacija. To nam priznavajo gostje iz tujine, ki k nam čedalje raje zahajajo tudi zaradi gastronomskih doživetij. Vse skupaj so minuli mesec potrdili in okronali še Michelinovi ocenjevalci, ki so slovenskim restavracijam podelili sedem Michelinovih zvezdic. S tega vidika je bila med regijami nesporna zmagovalka severna primorska, ki se je skupno okitila s kar štirimi zvezdicami. In kaj je tisto, kar krasi (severno)primorsko kuhinjo? Zagotovo velik delež prispeva vpliv mediteranskega načina priprave jedi.
Sara Sočan
Verjetno je besedna zveza “mediteranska kuhinja” večini kar dobro poznana, ob njej pa najpogosteje pomislimo predvsem na obilo sveže, na soncu pridelane zelenjave, na olivno olje, na pregrešno dober pršut in na dobrote, ki jih ponuja morje. Kljub temu je to zelo posplošeno pojmovanje. Sredozemska regija (prav tako kulinarika) namreč na enem prostoru združuje povsem različne kulture, države in celo tri različne kontinente. Vsekakor pa lahko rečemo, da je njihov skupni imenovalec ljubezen do pristnega druženja ob dobri, preprosti, a izjemno okusni hrani. Morda niste vedeli, da je bila sredozemska kuhinja leta 2010 celo uvrščena na Unescov seznam nedotakljive kulturne dediščine.
In kaj je tisto, kar sredozemsko kulinariko dela drugačno, bolj zdravo? Na prvem mestu je dejstvo, da prehranjevalne navade na tem prostoru ne poznajo prenajedanja. Obenem pa že sama kultura narekuje, da se jé počasi, pri čemer je v hrani potrebno uživati, ne glede na to, ali gre za kosilo, večerjo ali morda le popoldanski prigrizek. Slednji so razširjeni v večini sredozemskih držav. Španci tako poznajo tapase, Grki in Turki meze, Italijani pa antipasto.
Tudi sestavine so tradicionalne, lokalno pridelane in sveže. Skupni zaščitni znak Sredozemlja je zagotovo oljka, uporaba olivnega olja pa je na tem področju dnevna rutina. Zlasti hladno stiskano in prečiščeno oz. ekstra deviško olivno olje, nekateri ga imenujejo celo tekoče zlato Mediterana, ima številne pozitivne učinke na naše zdravje, poleg tega pa je lahko prebavljivo.
Pomemben faktor in vpliv ima seveda tudi bližina morja, pri čemer mediteranska kuhinja izkoristi domala vse, kar morje ponuja. O pozitivnih učinkih rednega in zmernega uživanja rib in morskih sadežev, ki so med drugim bogat vir omega-3 maščobnih kislin, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
Rdeče meso je na jedilniku bolj poredko, prednjačijo pa zlasti jagnjetina, perutnina in kozje meso, medtem ko se svinjina in teletina pojavljata precej bolj poredko. Poseben pečat doda še ugodno, milo podnebje, ki je kot nalašč za pridelavo najrazličnejših vrst sadja, zelenjave in številnih zelišč. Prav te sestavine, polne vitaminov in mineralov,pa so tiste, ki na pravem sredozemskem krožniku ne smejo manjkati.
Če ste med tistimi, ki bi radi naredili nekaj za svoje zdravje in razmišljate tudi o spremembi prehranjevalnih navad, vsekakor velja razmisliti o zgoraj zapisanem. Manj je včasih več, predvsem pa je pomembno, da hrane ne dojemate le kot nujo, pač pa da v njej uživate in si zanjo vzamete čas.