Darjan 
Sara Sočan
Ste že kdaj potovali z letalom, pristali v oddaljeni deželi, navdušeni nad tropskim zrakom, novimi vonjavami in pogledom na palme, a vam je telo prišepnilo: “Oprosti, jaz sem še vedno doma”? Namesto navdušenja so vas objeli utrujenost, lakota ob nenavadnih urah, nespečnost sredi noči in občutek, da se glava ne zmore več zbrati. Ne gre za lenobo ali kulturni šok – to je časovni zamik, bolje znan pod angleškim izrazom jet lag.
Jet lag je v bistvu upor notranje telesne ure. Ko prečkate več časovnih pasov z letalom, se vaša notranja ura – tisti nevidni, a mogočni ritem, ki določa, kdaj spimo, jemo in smo budni – ne prilagodi takoj. Vaše telo še vedno misli, da je včeraj, medtem ko svet okoli vas trdi, da je danes. In v tej zmedi se pojavijo simptomi: motnje spanja, utrujenost, prebavne težave, razdražljivost, celo rahla dezorientacija. Če se potovanje iz Evrope v Ameriko zdi kot polet v preteklost, pa nas pot v Azijo ponese v prihodnost – in prav vzhodna smer potovanja je za večino še posebej zahtevna.
Jet lag nas opomni, da naše telo ni računalnik, ki ga lahko sinhroniziramo z enim klikom. Gre za kompleksen biološki sistem, ki se je milijone let razvijal s sončnim vzhodom in zahodom, zdaj pa ga skušamo v nekaj urah premakniti čez pol sveta. Notranji ritem, znan kot cirkadiani cikel, deluje v 24-urnem intervalu in ga večinoma usmerja naravna svetloba. Ko to ravnotežje zmotimo, pride do prave zmede med tem, kar zaznavamo, in tem, kar telo “misli”, da bi moralo početi.
Čudežnega gumba, ki bi vas takoj uskladil z novo uro, žal ni. Vendar obstajajo pametni načini, kako ublažiti posledice. Najprej se je dobro na novo časovno območje začeti pripravljati že nekaj dni pred odhodom. Če letite proti vzhodu, lahko začnete vstajati in hoditi spat nekoliko prej kot običajno. Če potujete zahodno, pa si čas budnosti postopoma zamikajte na nekoliko kasnejši termin. S tem telesu pomagate začutiti nov ritem še preden zamenja okolje.
Med letom bodite do svojega telesa prijazni: pijte veliko vode, izogibajte se alkoholu in kofeinu, ki še dodatno motita spanec. Če letite, ko je na ciljni destinaciji noč, skušajte spati – tudi če to pomeni, da si nadenete spalno masko in čepke za ušesa. Če letite, ko je tam dan, je bolje, da ostanete budni in se postopoma vključite v ritem okolice.
Prvi dnevi na cilju naj bodo preudarni. Čeprav vas mika, da bi takoj skočili v raziskovanje mesta ali na celodnevni izlet, naj bo prvi dan bolj lahkoten. Sprehod, lahka hrana, dovolj tekočine in izpostavljanje naravni svetlobi so najboljša pomoč pri ponastavitvi notranje ure. Svetloba – predvsem naravna – je namreč ključni dejavnik, ki vpliva na delovanje melatonina, hormona, ki uravnava naš spanec. Prav melatonin si lahko priskrbite tudi v obliki prehranskega dodatka, vendar ga je treba uporabljati premišljeno – in po možnosti po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Pri spopadanju z jet lagom je najbolj nevarna skušnjava popoldanski spanec, ki se hitro spremeni v večurno spanje. Če že morate dremati, naj bo to največ 20–30 minut in nikakor ne pozno popoldne. S tem boste preprečili, da bi zvečer strmeli v strop in poslušali kako telo vztraja, da je doma ura šele dve popoldne.