Darjan 
Tia Kemperle
20. maja smo sedmič zapovrstjo obeleževali Svetovni dan čebel, ki ga je Organizacija združenih narodov na pobudo Slovenije potrdila in razglasila že leta 2017. Znano je, da je zadostna količina hrane na našem planetu močno odvisna od čebel in drugih opraševalcev, zato ima ozaveščanje o tej tematiki še toliko večji pomen. Ker pa prihodnost stoji na mladih, gotovo ni naključje, da je letošnja osrednja tema obeležitve »z mladimi za čebele«.
Na ministrstvu za kmetijstvo so ob tem zapisali, da z letošnjo obeležitvijo želijo mlade nagovoriti o pomembnosti opraševalcev, njihove zaščite in učenja veščin čebelarjenja, ki se pomembno prenašajo iz roda v rod. Za prihodnost čebelarstva sta namreč izjemno pomembna prenos znanja in ozaveščanje o pomenu čebel. Čebelarstvo obenem omogoča tudi nova, t.i. zelena delovna mesta, prinaša pa tudi nove priložnosti čebelarskim družinam in kmetijam za razvoj čebelarskega turizma in izdelkov z dodano vrednostjo.
Pionir sodobnega čebelarstva
Slovenija je sicer 20. maj kot Svetovni dan čebel predlagala zaradi rojstnega dne Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za čebele. Bil je prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in že avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju.
Tako kot se je Anton Janša zavedal pomena čebel in drugih opraševalcev, se tega zaveda svetovna javnost. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. Opraševanje, ki ga opravljajo opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih za delovanje naravnih in kmetijskih ekosistemov, torej za pridelavo hrane in biotsko raznovrstnost.
Opraševanje žuželk je po navedbah kmetijskega ministrstva pomembna ekosistemska storitev, ki je v svetovnem merilu ocenjena na vsaj 153 milijard evrov letno. Zaradi naraščanja svetovnega števila prebivalcev pa naraščajo tudi potrebe po opraševanju. Raznolikost opraševalcev – tako čebel kot divjih opraševalcev – je ključna za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Sladko zdravilo
Ni pa opraševanje edina korist, ki nam jo nudijo čebele. Produkt čebelarjenja je vsekakor tudi med. Slednjega so v ljudskem zdravilstvu že od nekdaj uporabljali za zdravljenje najrazličnejših bolezni, pa tudi za krepitev organizma in kot eliksir za dolgo življenje.
Uživanje medu med drugim dokazano pomirja kašelj in lajša izkašljevanje, pripomore k hitrejšemu celjenju ran odrgnin in opeklin, vse pogosteje pa ga uporabljajo tudi v kozmetične namene. Med uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato pomaga pri obrambi pred okužbami, uporaben pa je tudi kot zdravilo pri pljučnih, želodčnih in črevesnih boleznih, pa pri boleznih mehurja in ledvic, zaprtju, pri srbečici, protivnetno pa deluje tudi na sluznico v ustni in nosni votlini.