Milan 
Naravno okolje ustvarja vire, ki omogočajo naše življenje, torej hrano, vodo, zrak, različna gradiva, skratka, vse okoli nas. Poenostavljeno in vseobsežno to poimenujemo ekosistemske storitve. Preprosto povedano – naše življenje je neposredno odvisno od teh storitev, saj pravijo, da brez hrane zdržimo tri tedne, brez vode tri dni, brez zraka tri minute. Omogočajo nam tudi gospodarski in družbeni razvoj in blaginjo.
GORAZD MARINČEK
Pa se teh krutih dejstev zavedamo, ko poslušamo navijanje za cementarne, za premogovne elektrarne, sežigalnice odpadkov, za podzemno drobljenje kamenin za pridobivanje plina, za pridelovanje hrane, zabeljene z razredčenimi bojnimi strupi in umetnimi gnojili? Ko nam vbijajo v glavo gradnjo novih in novih stavb ob 170.000 praznih stanovanjih v državi, od tega okoli 20.000 starih manj od 5 let? Ob nešteto praznih tovarniških dvoranah župani zahtevajo nove in nove industrijsko poslovne površine na obdelovalnih zemljiščih, namesto da bi usposobili prostrane, zaradi okolju sovražnih industrij v preteklosti uničene površine in razna odlagališča. S svojimi dejavnostmi pogosto spreminjamo in uničujemo ekosisteme, ki zagotavljajo ekosistemske storitve in dobrine in tako, v ljudskem jeziku povedano, žagamo vejo, na kateri sedimo.
Preračunajmo …
Dva primera nam bosta kar se da slikovito opisala naše škodljive posege v okolje.
V novembru 2014 so objestneži na Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane uničili 55 desetletnih dreves, tako da so jim olupili lubje – kot bi živemu človeku odrli kožo. Preskočimo moralno zavrženost tega dejanja in se osredotočimo na povzročeno materialno neposredno in posredno škodo. Nadomestitev dreves – neposredna škoda – bo stala 30.000 EUR. Nekajkrat višja pa je posredna škoda, ki jo lahko ocenimo iz ovrednotenih biosistemskih storitev odraslega drevesa v 50-letnem življenjskem ciklu: Odraslo drevo vsako uro proizvede dovolj kisika za dihanje desetih ljudi. Preračunano na življenjski cikel drevo zmanjša stroške za ukrepe proti onesnaženju zraka za 52.000 EUR, reciklira za 31.000 EUR vode in prispeva k zmanjševanju erozije tal v vrednosti 26.000 EUR. Skupaj eno z drugim 109.000 EUR. In s kisikom oskrbuje deset ljudi …
V urbanih naseljih živi že več vrst čebel kakor na podeželju. Medtem ko so kmetije pogosto zasejane z eno samo kulturo, vrtovi in vrtički skoraj vse leto omogočajo čebeljo pašo, zato mesta dobivajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri ohranjanju čebel – tako ugotavljajo v reviji Proceedings of the Royal Society. Toliko v premislek o domnevno za kmete škodljivih okoljevarstvenih ukrepih v novem Programu razvoja podeželja 2014 – 2020. V Veliki Britaniji finančno vrednost opraševanja, ki ga vsako leto opravijo žuželke, ocenjujejo na 930 milijonov evrov; k svetovnemu gospodarstvu žuželke prispevajo več kot 160 milijard evrov ali štiri in pol letne družbene proizvode Slovenije.
Pozivi k sajenju medonosnih rastlin in okrasnih dreves v urbanih naseljih in visokodebelnih sadnih dreves na podeželju so torej pozivi k naložbam za naše življenje in blaginjo.
Na spletni strani
www.preklopinasonce.si
so vsak dan objavljeni osveženi podatki, kolikšen delež
elektrike in toplote za lastno porabo bi lahko štiričlansko gospodinjstvo pridobilo s pomočjo sonca. V februarju 2015 bi v Mariboru potrebe po elektriki pokrili 77 odstotno, po toploti pa 55 odstotno. V Ljubljani so vrednosti nižje: za elektriko 57 odstotkov in za toploto 38 odstotkov.