Domov BivanjeGospodinjstvo Od krame do izdelka z dušo

Od krame do izdelka z dušo

Star stol? Lestenec? Skodelice, vaze in kozarci? Namesto da jih vržete v smeti, jih raje prinesite v Center ponovne uporabe. O njihovem delu, načrtih in socialnem podjetništvu smo se pogovarjali z Marinko Vovk, direktorico Centra ponovne uporabe.

Izdelke in aparate, ki jih ljudje ne potrebujejo več, predelate, popravite, olepšate in prodate. Koliko takšnih izdelkov se nabere v enem mesecu?
Gre za veliko število izdelkov, ki jih dnevno usmerimo v ponovno uporabo. Poleg večjih kosov pohištva in opreme je tukaj še veliko majhnih predmetov in kosov oblačil, ki dobijo prostor na polici in kmalu nove lastnike. V enem mesecu se nam tako nabere okoli 200 različnih kosov opreme, pri čemer ne štejem drobne opreme in oblačil – z njimi je številka dvakrat višja.

Kaj vse lahko prinesemo k vam?
K nam lahko stranke prinesejo različno gospodinjsko opremo, kuhinjske aparate, skodelice, krožnike, športne pripomočke, preproge, knjige in slike, sedežne garniture, stole, omare, igrače ter otroško opremo, kolesa, okrasne drobne predmete, obutev in tekstil, ženske torbice in otroške šolske torbe. Poleg gospodinjske opreme je moč oddati tudi serije opreme iz podjetij, denimo izdelke z manjšo napako, ki jo mi lahko odpravimo.

Ko dobimo izdelek v center, ga najprej pregledamo in diagnosticiramo. Pogledamo torej v kakšnem stanju je, kakšno popravilo je potrebno, da bo spet v stanju, v katerem ga je mogoče uporabljati. Poleg trgovine v kateri so vsi izdelki lepo razstavljeni, imamo tudi velik delovni prostor, ki nam je v veliko pomoč pri popravilu stvari. Tam imamo na razpolago kar nekaj strojev in materiala, s katerim si pomagamo pri dodelavi, izdelavi v glavnem pri popravilu izdelkov. V splošnem so to stroji za obdelovanje lesa, vrtalni stroji, stroji za obdelavo lesenih izdelkov, strojček za tapeciranje, torej stroji, ki spadajo v vsako delavnico. Poleg tega imamo tudi šivalni stroj, saj moramo pogosto zašiti in predelati kakšno stvar, dodati okrasno blazinico, pretapecirat stari stol, preuredit staro zaveso v inovativno stvar in podobno. Delovno opremo smo kupili ob začetku izvajanja procesa ponovne uporabe, pri čemer še vedno kaj dokupimo, saj imamo opravka z izdelki, ki potrebujejo nove delovne procese. Šivalni stroj smo usposobili za delo, tudi del naše lastne opreme, kot so police in omare, je iz ponovne uporabe.

Kakšne cene dosežete pri prodaji, denimo za prenovljen stol?
Za obnovljen lesen stol boste odšteli med 15 in 20 evri. Sicer pa so cene odvisne od stroškov materiala in vloženih ur dela. Če stranka kupi več predmetov, dobi na določene izdelke popust, čeprav so tudi sicer cene izdelkov pri nas resnično dostopne prav vsem. Postavljene so namreč simbolično. Že ob prvem obisku pri nas so ljudje navdušeni nad nizkimi cenami. Glede na to, da so izdelki v zelo dobrem stanju, je prodaja stvari tudi temu primerna. Kot primer lahko navedem kotno sedežno garnituro, katere cena je med 80 in sto evri, kuhinjska miza za 25 evrov, stoli stanejo med 10 in 20 evri, knjige prodajamo po evro, kozarce in skodelice po 50 centov in krožnike ter skodelice po evro.

Koliko zaposlenih ima Center in koliko prostovoljcev deluje v njem? Na katerih področjih delujejo ti prostovoljci?
V CPU so zaposlene težje zaposljive osebe, starejši, izven te ciljne skupine tudi moški, ki skrbi za logistiko in teren in mlajša ženska, ki skrbi za vodenje operativnega posla. Na razvojnem delu je še ena zaposlitev za polovični delovni čas. Število zaposlenih se spreminja, ker smo odvisni od možnosti financiranja; delujemo namreč na trgu brez subvencij. V povprečju v CPU delajo štiri osebe, od tega je ena oseba na terenu in ena oseba dela tudi na drugih projektih. Brez dela na drugih področjih ne bi preživeli, saj to področje nikjer v Evropi, kjer centri obratujejo že več kot 20 let ni dobičkonosno, je pa družbeno koristno in ko bo v ceni izdelka upoštevan eksterni strošek zdravja, ekologije in družbene odgovornosti, bo tovrstna dejavnost tudi samovzdržna. Prostovoljci sodelujejo v okviru projekta Več kot 1x, ki ga sofinancira Švicarski prispevek. Sicer se prostovoljci vključujejo občasno, ko se pojavi povečan obseg dela ali ko potekajo različne kreativne delavnice.

Kakšni so vaši kratkoročni načrti in kaj načrtujete do leta 2015?
Želimo postati socialno podjetje, ki s svojo inovativno in okoljsko usmerjeno razvojno vizijo izvaja družbeno koristna dela, zaposluje težje zaposljive in proizvaja ter trži produkte in storitve za potrebe sodobne družbe, ki jo pesti: naraščanje količin odpadkov, revščina, staranje prebivalstva, ljudje s posebnimi potrebami.

Naše poslanstvo vidim v zaposlovanju težje težje zaposljivih oseb in njihovo integracijo v družbeno okolje na trg dela. Zunaj organizacije želimo iskati ne le stranke, ampak tudi dejavnike uspeha. Iskati inovativne zamisli za reševanje problemov sodobne družbe in pomagati drugim razumeti, zakaj morajo biti te zamisli uresničene.

Želimo postati podjetje, ki prvenstveno pokrije vse potrebe na lokalnem območju in regionalnem, pri čemer je pri nas cilj, da so ljudje zadovoljni in da svoje ideje vedno znova udejanjajo v praksi. Želimo, da pozitivno energijo čutijo tudi kupci, kajti mi nismo trgovina, kjer kupec predstavlja le številko. Pri nas se je mogoče zadržati, poklepetati, dobiti informacije in praktične napotke za varovanje okolja, zdravja, za pravilno ravnanje z odpadki. Razvijamo nove dejavnosti za lokalno okolje in izdelki, ki jih imamo v razvojni fazi bodo presežek klasičnega razmišljanja o rabljeni opremi. Ti izdelki imajo dušo – česar kupec ne more kupiti v veleblagovnici ali supermarketu -, izdelke delamo po naročilu in jih tudi dostavimo in montiramo. Delamo tako imenovani up-recycling, torej nekaj, kar je več kot recikliranje in to je naš prispevek k ohranjanju planeta in zdravja ljudi. Z uresničitvijo zastavljenih ciljev v zakonu o socialnem podjetništvu bi lahko bistveno izboljšali obstoječe stanje na področju zaposlovanja predvsem težje zaposljivih, kajti pasivni transfer bi lahko usmerili v socialna podjetja, kjer bi ljudje imeli delo, ne le službo.

V okviru projekta USE-REUSE, ki ga sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ESS so zaposlene težje zaposljive osebe, skupno smo jih zaposlili šest. Brez sofinanciranja dejavnosti socialnih podjetij tudi na drugih področij ne morejo zaživeti – v tujini ne poznajo pasivnih transferjev, zato ker hočejo, da so ljudje vključeni v delo in v socialno integracijo.

 

Veronika Bilban

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi