Milan 
Preberite si pogovor s Primožem Rogličem, ki je športnik po duši. Njegovo življenje je napolnjeno s trdim delom, ekstremnimi napori, pa tudi z neopisljivimi čustvi sreče ob vsakokratnem uspehu. V kolesarstvu je našel sebe, a vseeno ne izloča možnosti, da bo nekoč zajadral v druge športne vode … Morda ne profesionalno, rekreativno pa skoraj zagotovo …
Športni duh je z vami že od malih nog. Najprej ste trenirali nogomet, potem smučarske skoke, zdaj ste uspešen profesionalni kolesar. Kdaj ste začutili, in morda zakaj, da vas nogomet in skoki več ne navdušujejo do te mere, da bi z njima nadaljevali?
Res je. Z nogometom se nisem ukvarjal kaj veliko. Čisto tako kot nekako vsi otroci, toliko, da nekaj počneš. V smučarskih skokih sem preživel do sedaj večino svojega življenja. Vztrajal sem tako dolgo, dokler me je vse to veselilo, ko pa se nisem videl več kot smučarski skakalec, sem prenehal. Pač, to je verjetno čar življenja – nikoli ne veš točno, kaj bos čez 10 let …
Ali sta vas starša pri teh odločitvah vedno podpirala ali sta včasih pomislila, da gre za nepremišljen, morda preuranjen korak?
Podpirala sta me vedno. Zagotovo, saj ravno z leti pridobivaš nekako na izkušnjah in preudarnih odločitvah …
Koliko vam sploh pomeni podpora domačih? Če je ne bi imeli, bi bili tako uspešni, bi še vedno sledili svojim zastavljenim ciljem z enako vnemo?
Zelo veliko. Vedno potrebuješ okoli sebe ljudi, ki te podpirajo. Kako bi bilo, če podpore ne bi imel, zelo težko komentiram, raje uživam v njihovi podpori.
Pri vseh teh športih delajo druge mišice. Kako ste jih uspeli tako zelo natrenirati, da dosegate tako zavidljive rezultate v kolesarstvu?
Trening, trdo delo, glava in verjetno tudi dano telo, ki vse to prenese …
Relativno pozno ste se profesionalno spravili na kolo. Ste morda zaradi tega – ali česa drugega – sprva dvomili o sebi?
Sem, predvsem od starta, kjer me je ta preskočena srednja šola kolesarstva najbolj »tepla« in sem bil vsakič na tleh. Vedno sem se potem v bolnici spraševal, kaj mi je tega treba?
Kaj so vaše vrline oz. kakšne so vrline vsakega vrhunskega športnika? Česa mu, poleg vztrajnosti seveda, ne sme manjkati?
Odločenost in samozavest.
Razmere na kolesarski poti so včasih izjemno zahtevne. Borili ste se že z neznosno vročino in hudim mrazom. Kaj je težje?
Nič v ekstremnih pogojih ni prijetno. Verjetno je težje prenašati res hudo vročino, ki jo je vseeno manjkrat kot mraza in dežja …
Kako premagate ves ta napor? Od kod črpate energijo, da enostavno ne obupate in ne rečete, da tega več ne zmorete?
Preprosto verjamem, da sem dober v tem kar počnem in če pridejo rezultati, je še toliko lažje.
Psihična pripravljenost je torej izjemnega pomena za uspeh, prav tako kot fizična. Kako skrbite psihično in fizično kondicijo …
Psihologa nimam. Se mi zdi, da je nekako povezana psihična priprava s fizično, saj če si fizično dober, je tudi psihično lažje. S tega področja mi prav pridejo izkušnje iz skokov, kjer smo to področje veliko bolj trenirali oziroma razvijali (avtogeni trening, sproscanje, vizualizacija …).
Kakšen je vaš način prehranjevanja? Ste strogi do sebe? Pice, bureki in sladoled – imate stroge prepovedi?
Čim bolj zdrava prehrana brez prevelikega kompliciranja. Jem vse. Rad imam tako pico, burek in sladoled, tako da, če mi zapaše, si z veseljem privoščim.
Kaj počnete, kadar imate proste dneve? Kako se sproščate?
Bolj kot ne poležavam in lenuharim. S punco se odpraviva na kakšen sprehod ali gremo na pijačo.
Med drugim ste zmagovalec dirke po Sloveniji. Kaj vam pomeni ta naslov?
Nič posebnega, le neka potrditev, da delam prav in dobro.
Ste se bolj veselili tekme po Azerbajdžanu ali tiste na domačem terenu?
Definitivno domače. Je pa bila nekako dobra priprava dirka po Azerbajdzanu na vse to in sem tudi nje, ki je prva, zelo vesel.
Od česa bi rekli, da je odvisen uspeh? Od pripravljenosti, sreče, konkurence, kolesa in druge opreme …?
Vsega! Vse se more poklopiti in biti na čim višjem nivoju. Ter samozavesti oziroma odločenosti, da ti bo nekaj uspelo!
Kaj je bila prva misel, ki vam običajno kroži po glavi po uspešno končani tekmi?
»Ne moreš verjet! Pa je res uspelo!«
Nam boste razkrili vaše načrte za v prihodnje? Vas morda še mika preizkusiti kak drug šport?
Poizkusiti se v svetu kolesarstva na najvišjem nivoju … Zaenkrat ne mislim menjati kolesarstva, definitivno ne tako profesionalno. Čeprav upam, da ni zadnji v mojem življenju in bom kasneje počel še veliko stvari rekreativno in za zabavo …
Fotografije: Vir: spletna stran http://primozroglic.com/