Domov LepotaHigiena Osem najbolj okuženih javnih mest

Osem najbolj okuženih javnih mest

Ali se zavedate, kako umazane in okužene z nevarnimi mikrobi so nekatere, na prvi pogled povsem nedolžne in čiste javne površine? Zunaj našega doma je svet vsekakor zanimiv, vendar je tudi bistveno bolj umazan. Ameriška revija za preventivo je objavila seznam osmih javnih mest, kjer je prisotnih največ bakterij. 

Novoustanovljeno Dezinfekcijsko društvo Slovenije opozarja, da bodite zunaj vašega doma še toliko bolj pazljivi in upoštevajte zlato pravilo higiene rok. Dezinfekcijsko društvo Slovenije je neodvisno in prostovoljno združenje ljudi, ki bo izobraževalo in ozaveščalo ljudi o možnostih zaščite pred nevarnimi mikroorganizmi, kot so bakterije in virusi, s poudarkom na higieni rok in dezinfekciji ostalih površin. Roke si redno umivajte s toplo vodo in milom. Če slednja nista na voljo, uporabite antibakterijsko sredstvo za razkuževanje oziroma dezinfekcijo rok, ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola in uniči patogene mikroorganizme, zaradi katerih bi lahko zboleli.

1. Jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih – Ste se kdaj vprašali, kdaj so bili jedilni listi oziroma ceniki nazadnje očiščeni? Razen hitrih potegov z umazano krpo verjetno nikdar … Takoj po predaji jedilnega lista oziroma ko odložite cenik, je čas, da si roke umijete ali razkužite, preden zaužijete hrano ali pijačo.

2. Okrasne rezine sadežev na robu kozarcev za pijačo – Po študiji iz leta 2007, ki je bila objavljena v ameriški reviji Environmental Health, je skoraj 70 odstotkov limoninih rezin na robovih kozarcev s pijačo, ki so jih stregli v restavracijah, vsebovalo patogene mikroorganizme, ki povzročajo bolezni (v nekaterih primerih celo nevarno E. coli in druge fekalne bakterije).

3. Embalaže in držala za sol, poper, kečap in drugo – Podobno, kot pri umazanih jedilnih listih in cenikih, so v restavracijah in lokalih zelo okuženi tudi vsi pripomočki na mizi, kot so embalaže za sol, poper, kečap, tabasko, kis, olje in drugi izdelki, ki se pogosto izmenjujejo med gosti in so slabo očiščeni. Enako, kot pri izbiranju jedi iz jedilnega lista oziroma naročanju pijače iz cenika, ki ga držite v rokah, je tudi v primeru uporabe omenjenih izdelkov potrebno roke pred jedjo umiti ali dezinficirati.

4. Kljuke na vratih (še posebej v toaletnih prostorih) – Nekateri ljudje si po uporabi javnega stranišča roke umijejo (ni nujno da dovolj dobro), drugi pa ne. Si predstavljate, koliko mikrobov, ki se zadržujejo na takšnih kljukah, se ponovno prenese na vaše roke? Pri zapuščanju sanitarij priporočamo, da vrata odprete s komolcem ali papirnato brisačo, da se ne dotikate umazanih kljuk.

5. Dozirniki za milo – Ironično je, da lahko večino dozirnikov za milo dejansko gojišče za bakterije. Še posebno problematični dozirniki so tisti, kjer se milo vlije na vrhu dozirnika. Neka študija je namreč pokazala, da je kar 25 odstotkov takšnih dozirnikov okuženih, nekateri celo s fekalnimi delci. Ker običajno uporabniki javnih stranišč na to nimamo vpliva, vas lahko potolažimo z dejstvom, da so tisti dozirniki za milo, ki uporabljajo zatesnjene dozirnike za ponovno uporabo, varni.

6. Nakupovalni vozički v trgovinah – Študija Univerze v Arizoni je pokazala, da je skoraj dve tretjini testiranih nakupovalnih vozičkov v trgovinah okuženih z nevarnimi bakterijami. Dejansko število bakterij na ročajih nakupovalnih vozičkov celo presega število bakterij na javnih straniščih! Po nakupovanju je umivanje oziroma razkuževanje rok nujno, zlasti v času epidemij različnih bakterijskih in virusnih bolezni!

7. Sanitarije na letalih – Ste vedeli, da je verjetnost, da se prehladite, ko ste v zraku, kar stokrat večja, kot da staknete prehlad na tleh? In to je še najmanjša težava v primerjavi s tem, koliko nevarnih mikroorganizmov je bilo najdenih pri testiranju toaletnih prostorov v letalih. Raziskovalci so namreč v letalski WC kabini potrdili prisotnost bakterije E. coli na pipi, kljuki straniščnih vrat in drugih površinah, ki se jih uporabniki dotikajo, denimo stene in umivalnik.

8. Čakalnice v zdravstvenih domovih – Navsezadnje gre za prostore, kjer se zadržuje množica bolnih ljudi in je pričakovati, da je posledično tudi število nevarnih organizmov v zdravstvenih domovih visoko.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi