Milan 
Branko Pirš, dr. med., specialist dermatovenerolog iz Dermacentra nam je pojasnil, zakaj se še posebej v tem letnem času soočamo s suho kožo in kaj lahko naredimo, da težave omilimo ali jih odpravimo.
Kako se kažejo težave s suho kožo?
Ponavadi je prva stvar ta, da nas koža začne srbeti. Ampak takrat je že pozno, saj ko se enkrat že začnemo praskati, je koža že predolgo časa suha in se je zaradi tega že vnela. Če bi našo kožo v tej fazi pobližje pregledali, bi opazili, da je koža tako suha, da prepušča snovi, ki jo dražijo in posledica tega je srbenje.
Je morda hrapava na dotik?
Lahko, čeprav ni nujno. Eni imajo hrapavo kožo ves čas, prav tako je groba koža na dotik lahko posledica različnih bolezni, kot sta luskavica ali atopijski dermatitis. Zgodi pa se na primer, da se nam začne luščiti koža na obrazu, a to ni znak, da je suha, temveč gre pogosto za dejstvo, da se luščijo maščobe in da je priško do vnetja.
Kaj je vzrok za pojav suhe kože?
Danes je velik problem ta, da se preveč umivamo in s tem odstranjujemo zaščitno plast kože. Pred dvajsetimi leti so se umivali enkrat na teden, dandanes pa s čistočo telesa pretiravamo. Včasih so se otroci veliko več igrali zunaj, delali so na kmetijah, pa so se precej manj tuširali in kopali. Današnja realnost je takšna, da starši otroke tuširajo vsak dan, nekateri celo dvakrat na dan, kar je zelo narobe!
Je problem milo ali tudi voda?
Predvsem mila, ampak tudi voda naredi podobno škodo. Dejstvo je, da koža ni narejena za umivanje. Mila so sicer super izum 21. stoletja, saj so nas rešila prenosa okužb, prevelike količine mikrobov, na žalost pa smo ga začeli zlorabljati.
Marsikdo bi pomislil, da suha koža potrebuje vodo in ravno zato gre ob prvih znakih še pogosteje pod tuš …
To je velika napaka! Kot sem že dejal, voda dodatno izsuši kožo, še huje je, če si takoj po umivanju navlažimo kožo, potem pa si nanjo nanesemo mleko za telo in nato še olje. Resda dosežemo s tem učinek, ki pa je le kratkotrajen, na dolgi rok pa naredimo s tem več škode kot koristi. Mleko in olje se sicer vpijeta, a prehitro, saj vse takoj pronicne skozi vrhnjo plast in občutek suhe kože se povrne.
Kaj torej priporočate?
Vse je odvisno od starosti, spola, za kakšno težavo gre, koliko je teh težav in podobno. Pogosto se dobro obnesejo kreme z visoko vsebnostjo lipidov, če je izjemno suha pa mastne kreme z omega maščobnimi kislinami.
Zakaj je težav s suho kožo v tem zimskem obdobju več kot v ostalih letnih sezonah?
Ker se več zadržujemo v suhih zaprtih prostorih, ker smo bolj oblečeni in oblačila v večji meri dražijo kožo, prav tako se z ogrevanjem in ohlajanjem ozračja dviguje prah, več smo na mrzlem zraku, izpostavljeni vetru … Spomladi se te težave zmanjšajo, a nemalokrat se jim ne moremo povsem izogniti.
V katerem primeru?
Kadar gre za gensko težavo, ki smo jo s sabo prinesli ob rojstvu. Človeka smo uspeli v zadnjih 30 letih tako zelo gensko spremeniti, da ima kar 20 % otrok dandanes ob rojstvu suho kožo in pri mnogih se razvije atopijski dermatitis – vnetje, ki nastane kot posledica preveč suhe kože.
Naj poudarim, da so alergije posledice atopijskega dermatitisa, ne vzrok. Mnogi mislijo, da je ravno obratno. Najprej nastane suha koža, zaradi katerih različne snovi lažje pronicajo v telo, le-to pa potem razvije nanje alergije. Seveda pa ni nujno.
Kdaj je potrebno obiskati dermatologa?
Ko je tako hudo, da ne morete zdržati, ko vas srbenje moti pri vsakdanjih opravilih oziroma ovira spanec, ko se težava razširi, ko začne boleti ali pa, ko začne iz kože iztekati gnoj, kar nakazuje na okužbo. In ko pride nekdo do mene, je prva stvar, ki jim jo povem, da se morajo nehat umivat. Potem sledi seveda podrobni pregled kože in nadaljna obravnava. Ob dlje časa trajajočih težavah je treba pomisliti tudi širšo sliko, saj se lahko pokaže, da suha koža ni vedno osnovna težava, temveč le posledica drugih bolezni (hormoni, ščitnica …).