Milan 
Koža je naš največji, najbolj viden in hkrati tudi najbolj izpostavljen organ. Če je zdrava, deluje kot pregrada med zunanjim svetom in notranjostjo telesa. Njeno stanje pa ima lahko pomemben vpliv na naše splošno zdravje, počutje in našo samopodobo.
Maja Jović, dr. med.
Sestavljena je iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. H koži štejemo še lase, dlake in nohte. Povrhnjica je zunanja plast kože, sestavljena iz epitelijskih celic, keratinocitov, ki nastajajo v bazalni plasti, dozorevajo v trnasti in zrnati plasti ter odmirajo v roženi plasti. Deluje kot vodotesna zaščitna bariera, ki preprečuje prodiranje zunanjih snovi in mikroorganizmov v notranjost. Tu poteka proces obnavljanja, poroženevanja in luščenja celic, ki ohranja kožo zdravo. Ta sicer dobro uravnan proces pa je pogosto okvarjen pri postarani, suhi ali oboleli koži.
Povrhnjico prekriva hidrolipidni film, emulzija iz vode in lipidov, ki ohranja kožo voljno. Tvorijo ga izločki žlez lojnic in znojnic. Poroženele celice v najbolj zunanji, roženi plasti, so tako med seboj povezane z maščobami –lipidi, ki tvorijo njeno zaščitno bariero in vežejo vlago. Če pride do njihovega pomanjkanja, koža postane suha, napeta in groba, saj se poveča izguba vode skozi kožo. Pri zadrževanju vode v roženi plasti so pomembni tudi naravni vlažilni faktorji. To so vodotopne higroskopske molekule v roženi plasti (predvsem proste aminokisline, pirolidinkarboksilne kisline, laktat in urea), ki absorbirajo in vežejo vodo iz okolice in skrbijo, da je rožena plast kože dobro navlažena. V povrhnjici se nahaja tudi pigment melanin, ki deluje kot naravno sredstvo za zaščito pred soncem.
Pod povrhnjico se nahaja usnjica, ki je sestavljena predvsem iz čvrstega in prožnega vezivnega tkiva iz kolagena in elastina in daje koži mehanično odpornost. Poleg žlez znojnic, ki omogočajo uravnavanje telesne temperature in ohranjajo kožo navlaženo, pa vsebuje tudi žleze lojnice, ki se nahajajo ob lasnem mešičku in izločajo loj v njegov vrhnji del, torej na površino kože skozi pore v zunanji plasti z namenom, da jo vlaži in ščiti. Najgloblja plast kože je podkožje, večinoma sestavljeno iz maščobnega tkiva. Pomembni nalogi podkožja sta ohranjanje toplote in blaženje udarcev.
Kaj so vzroki za suho kožo?
Dejavniki, ki privedejo do nastanka suhe kože povečujejo izgubo vode iz nje in zmanjšajo količino lipidov in vode v koži. Suha koža je lahko prirojeno ali pridobljeno stanje. Prirojeno obliko suhe kože poznamo pod imenom ihtioza. Sicer je suha koža prisotna tudi pri nekaterih dermatoloških obolenjih, kot sta atopijski dermatitis in luskavica, ali pri internističnih obolenjih, na primer pri kronični ledvični bolezni. Stanje lahko povzročijo oziroma poslabšajo tudi nekatera zdravila (diuretiki, retionidi, antiandrogeni, statini). Starost in z njo povezan upad hormonov je pomemben vzrok suhe kože. Lahko se pojavi tudi pri pomanjkanju vitamina D, A, cinka ali esencialnih maščobnih kislin. Najpomembnejši dejavniki, ki ovirajo proces obnavljanja in luščenja povrhnjice pa so zunanji dejavniki. Mednje sodijo izpostavljenost okolju z nizko zračno vlago (centralno ogrevanje, klimatske naprave) ali UV žarkom, mrzel suh zrak in veter, pogosto in dolgo kopanje oziroma tuširanje, še posebno z vročo vodo, uporaba neustreznih ali prevelikih količin visoko alkalnih čistilnih sredstev in uporaba nekaterih kozmetičnih izdelkov z dišavami, alkoholom in konzervansi, ki lahko delujejo kot iratanti, torej dražijo kožo.
Izgled suhe kože
Pojavijo se poudarjene kožne linije, koža postaja vse bolj napeta in hrapava, se lušči, pogosto je prisotno tudi srbenje. Koža je manj elastična, zato lahko nastanejo drobne razpoke, ki naredijo kožo bolj občutljivo na kemijske in fizikalne vplive iz okolja ter na vdor mikroorganizmov. Ponavadi je najbolj izrazita na golenih, stegnih, rokah in trupu. Koža običajno ni pordela ali vneta. V hujših primerih pa se pojavijo pordeli in luščeči predeli, predvsem po okončinah in obrazu, imenujemo jih ekcem.
Kako negovati suho kožo?
Pomemben korak pri negi suhe kože je odstranitev iritantov in premočnih mil. Prekomerna uporaba mil odstranjuje naravne vlažilne faktorje in lipide v zaščitni plasti kože. Najbolje je uporabljati sindete, ki imajo nižji pH kot običajna mila. Milo uporabimo le na intimnih predelih in tistih delih telesa, kjer se potimo. Tuširanje oziroma kopel naj ne traja dlje kot deset minut, voda pa naj ne bo vroča. Drgnjenje z brisačo po tuširanju ni priporočljivo, ker lahko odstranimo sestavine zaščitne pregrade, zato z brisačo le nežno popivnamo telo.
Od izdelkov za nego kože uporabljamo emoliente, ki so lahko v obliki mazil, krem ali losjonov. Njihova prednost je pomoč pri obnavljanju kožne bariere in s tem izboljšanje zaščitne funkcije kože. Primeri so stearinska, linolenska, linolna, oleinska in lavrinska kislina, katere lahko najdemo v kokosovem olju in lanolinu. Mazila in kreme so bolj učinkoviti in manj dražeči kot losjoni. Pomagajo tudi kreme z dodatki olivnega olja, jojobinega olja in karitejevega masla, uporaba samega olja pa se ne priporoča. Lahko uporabimo tudi tako imenovane okluzivne vlažilce, ki naredijo neprepustno plast na koži in preprečijo izhlapevanje vode, to so parafin, vazelin in emulzije olj v vodi. Ostale sestavine, ki pomagajo pri suhi koži so urea, hialuronska kislina, propilen glikol, glicerol in mlečna kislina, ki so lahko dodane vlažilnim kremam. Izdelki za nego suhe kože najbolje delujejo, če jih nanesemo na kožo takoj po tuširanju, ko je koža še malo vlažna, saj tako maščobe v kremah »ujamejo« vlago v roženi plasti in nato nanos kreme skozi dan večkrat ponovimo.
Za zdravo kožo je pomembna tudi prehrana in primerna hidracija. Kožo in lase krepi prehrana bogata z vitamini B kompleksa, še posebej z biotinom. Najdemo ga v sladkem krompirju, mandljih in drugih oreščkih, jajcih, čebuli, v polnozrnatih žitnih izdelkih in v jetrih. Cink skupaj z vitaminom C pospešuje tvorbo kolagena in poveča učinek vitamina A pri vzdrževanju in obnovi kožnih celic. Vsebujejo ga ostrige, rakci, jastog, rdeče meso, jetra, oreščki, bučna semena, polnovredna pšenična moka, ovseni kosmiči in jajca.
Temperature v bivalnem okolju naj bodo nižje, vlažnost pa naj ne bo prenizka. Izogibajmo se uporabi mehčalcev in agresivnih pralnih praškov. Pomladnemu letnemu času in na novo prebujenem soncu primerno, pa ne smemo pozabiti tudi na uporabo SPF zaščite za kožo.
Če težave kljub vsemu še vedno vztrajajo ali se celo pojavi vnetje, je čas, da obiščete dermatologa. Sicer pa poskrbite za redno in primerno nego obraza, zdravo prehrano, telesno dejavnost, dovolj spanca, izogibajte se stresu in ne pozabite, da je zdrava koža lepa koža.