Udeležba žensk v politiki je eden od pomembnejših vidikov za zagotavljanje enakosti in raznolikosti v odločevalskih procesih. V Sloveniji je bilo v preteklih letih doseženega kar nekaj napredka pri zagotavljanju enakosti spolov v politiki, vendar obstaja še veliko prostora za izboljšave.
Slovenija se trenutno lahko pohvali, da jo prvič v 32-letni zgodovini vodi predsednica republike, ženska pa zaseda tudi mesto predsednice Državnega zbora, kar je po protokolu drugi najpomembnejši politični položaj v državi, takoj za predsednikom oz. predsednico republike.
Po lanskih parlamentarnih volitvah je Slovenija sicer dosegla pomemben napredek pri zastopanosti žensk v parlamentu. Poleg Malte smo bili edina evropska država, v kateri se je število žensk v parlamentu povečalo za več kot pet odstotnih točk. V državnem zboru za 15,6 odstotne točke, v državnem svetu pa za 7,5. Na Malti pa se je število poslank povečalo za 13,1 odstotne točke.
Napredek na tem področju je sicer opazen po vsem svetu, saj je leta 2022 v vsakem parlamentu na svetu prvič v vsej zgodovini sedela vsaj ena ženska. Kljub temu je napredek pri enakosti spolov v politiki še vedno (pre)počasen. Svetovni delež žensk v parlamentih je ob začetku letošnjega leta namreč znašal 26,5 odstotka, kar je le 0,4 odstotne točke več kot leto poprej. S tako hitrostjo bi sicer potrebovali še 80 let, da bi dosegli enakopravno zastopanost obeh spolov.
Razlogi za nizek delež žensk v politiki so različni. Eden od glavnih razlogov je tradicionalna delitev vlog med spoloma, kjer se ženske še vedno bolj posvečajo družini in domu, medtem ko so moški bolj aktivni v javnem življenju. Poleg tega so pogosto ovire tudi diskriminacija in stereotipi, ki ženskam otežujejo uveljavljanje v politiki.
