Največje zvezde svetovnega dogajanja so bili v minulih dneh zagotovo vrhunski športniki, ki so se v kitajski prestolnici oz. v njeni okolici borili za olimpijske medalje. Zanimivo je, da vrhunske športnike domala vsi, ki šport spremljamo vsaj od daleč, dojemamo kot skoraj popolne osebnosti z močno voljo, izjemno samozavestjo in skoraj neoporečno psihično stabilnostjo. A v resnici ima vrhunski šport tudi temne plati. Ena izmed njih je zagotovo tudi ta, da se številni športniki borijo z depresijo.
Miha Anžur
Morda vas bo podatek presenetil, a raziskava, ki so jo opravili v ameriški Nacionalni univerzitetni športni organizaciji, je pokazala, da se z duševnimi motnjami (največkrat z depresijo) tekom kariere sooča kar tretjina športnikov. Dejavnikov, ki na to vplivajo, je po mnenju strokovnjakov več, pri čemer pa kot najpomembnejše izpostavljajo zlasti poškodbe, seveda pa so med pogostejšimi še rezultati, slabši od pričakovanih, in zaključek športne kariere.
Rezultati raziskav so med drugim pokazali tudi to, da je za psiho športnika izrazito slabše, če se njegova kariera nenadoma zaključi zaradi poškodbe, medem ko jo precej bolje odnesejo tisti, ki svojo športno upokojitev načrtujejo. Ne glede na vse, pa pri zaključku kariere gre za nenadno spremembo življenjskega ritma, športniki pa so prisiljeni iskati tudi svojo novo identiteto, saj je bilo pred tem vse in ves čas podrejeno le treningom in tekmovanjem.
Kljub navedenim podatkom, pa je vse opisano v svetu športa še vedno nekakšna tuba tema. Morda gre vzroke za to iskati predvsem v idealiziranju športa, pri čemer pri ljudeh prevladuje prepričanje, da so zares uspešni lahko le psihično močni posamezniki. Tako globoko zakoreninjeno splošno prepričanje seveda na športnike vrši hud pritisk. Ko svoje dodajo še sponzorji, ki za svoj vložek seveda pričakujejo nagrado, pa hitro postane jasno, da je to tema, za katero v vrhunskem športu enostavno ni (bilo) prostora.
K sreči pa so to problematiko vsaj nekoliko osvetlili nekateri uspešni športniki, ki so o svojem boju z depresijo spregovorili na glas. Med najbolj znanimi je zagotovo ameriški plavalec Michael Phelps, sicer dobitnik 23 zlatih olimpijskih medalj. Ne glede na svoje uspehe, je bitko z depresijo bil kar dobršen del svoje kariere, vse skupaj pa je šlo tako daleč, da je razmišljal celo o tem, da bi si vzel življenje. Kasneje je Phelps zagnal kampanjo, s katero je športnike ozaveščal, da ni nič neobičajnega, če se spopadajo z duševnimi težavami, in da je v takem primeru potrebno ustrezno ukrepati ter o tem spregovoriti s trenerji ali bližnjimi.
Seveda pa omenjeni plavalec ni bil edini, ki je spregovoril o svojih težavah. Da je bila depresija njuna največja tekmica, sta priznali tudi alpska smučarka Lindsey Vonn in tenisačica Serena Williams, o sovjih duševnih težavah pa sta med drugimi spregovorila tudi boksarja Mike Tyson in Tyson Fury.
Morda bi tudi vsi mi, ki športnike spremljamo in zanje navijamo le prek TV zaslonov, morali sprejeti dejstvo, da so nenazadnje le ljudje, ki nimajo nadnaravnih sposobnosti, kot to včasih od njih po tihem kar zahtevamo. Tudi s (pre)velikimi apetiti namreč nanje ustvarjamo izjemen pritisk, ki pa je na koncu za marsikoga prehudo breme.
