Anksioznost je lahko posledica stresnih dogodkov. Gre za bolezensko tesnobo, ki za razliko od običajne tesnobe traja nesorazmerno dolgo in lahko zaradi tega močno poslabša kakovost našega življenja.
Vsak človek se v svojem življenju srečuje s takimi in drugačnimi strahovi. Tesnoba, živčnost ali zaskrbljenost so povsem normalen človekov odziv zaradi stresnih dogodkov. Tudi negotovost, kakršni smoi priča že več kot dve leti, je za marsikoga čas, ko s strahom zre v prihodnost. Problem nastane, ko začne tesnoba, ki je neločljiv sestavni del strahu, zavirati normalne in konstruktivne reakcije pri človeku oz. njegovo normalno delovanje v vsakdanjem življenju.
Anksioznost, kakor tudi rečemo bolezenski tesnobi, je zelo podobna normalnemu odzivu človeka ob stresnih dogodkih. V normalnih razmerah gre za relativno kratkotrajno stanje, medtem ko pri anksioznosti tovrstna občutenja vztrajajo nesorazmerno dolgo in jih človek ne more več nadzorovati.
Najintenzivnejšo obliko tesnobe predstavlja panični napad, pri katerem značilni simptomi (potenje, pospešen utrip, slabost, hitro dihanje, negativne misli…) začnejo naraščati nenadoma in intenzivno, trajajo pa lahko tudi do pol ure. Taki napadi se ponavljajo, osebe pa se polasti še tesnoba zaradi strahu pred ponovnim napadom. Zaradi tega se začne izogibati vsem situacijam, v kakršnih se je napad zgodil v preteklosti.
Poleg paničnega napada so tu še druge oblike anksioznosti, kot so najrazličnejše vrste fobij (strahov pred točno določenimi predmeti, prostori, situacijami), pri čemer se oseba zaveda, da je strah popolnoma neutemeljen, a vendar ne zmore presekati »zanke«, v katero se je ujela. Poznamo tudi socialno anksioznost, pri kateri prevladuje tesnoba zaradi neznanih ljudi, pa posttravmatsko stresno motnjo, ki se razvije po hudem travmatskem dogodku.
Bistveno je, da tesnobo znamo prepoznati in da, ko nas začne ovirati v vsakdanjem življenju, znamo in zmoremo poiskati strokovno pomoč. Dobro pa je vsaj poizkusiti tudi s tehnikami, ki jih lahko izvajamo sami. Precej učinkovite so dihalne in sprostitvene vaje ter tehnike odvračanja pozornosti in iskanja razumskih odgovorov. Zagotovo vam bo v taki situaciji dobro del sprehod v naravo, poslušanje glasbe, ki vas sprošča, pa tudi joga ali avtogeni trening.
Če se vas kdaj polasti občutek tesnobe zato ne skrbite pretirano. To vam bo le pomagalo prebroditi stresne situacije, ki so pred vami in na koncu se boste veselili nove zmage. Že naše stare mame so vedele, da »je strah votel, okrog ga pa nič ni«. Če si boste znali prisluhniti, boste tudi hitro našli najustreznejši način, kako se pomiriti in sprostiti. Če pa se res zgodi, da rešitve sami ne najdete, pa se nikar ne bojte zaprositi za strokovno pomoč. Tudi dejstvo, da znamo prositi za pomoč, ko jo zares potrebujemo, je odlika velikih.
