Prav lepo pozdravljeni.
Zelo rad pišem v 1. osebi, saj tako na najučinkovitejši način predstavim samo zadevo. Na moji poti osebne rasti sem doživel že marsikaj. Slišalo se bo čudno, a večino spozanj sem z nadsvetlobno hitrostjo prejel v višjih stanjih zavesti, ki so jih povzročila razna psihoaktivna sredstva, od magičnih gobic, do pivnikov LSD-ja… Ta stanja so bila tako intenzivna in spoznanja tako presunljiva, da so mi v celoti spremenila pogled nase in na svet. Prav tem snovem se lahko v resnici zahvalim, da sem danes živ, po vseh dolgih letih boja s trdo drogo in psihozami. Večkratna uporaba teh snovi se ti lahko maščuje, saj nenadzorovan vnos večkrat privede do prehitrega soočenja s sabo in posledično veliko ljudi pristane na psihijatriji ali pa so doživljensko tretirani kot duševni bolniki.. Ja, v takšni zablodi v resnici živimo in kot bi rekel priznani reggae izvajalec-We are million miles away from ourselves.
Kakorkoli že, ukvarjanje s sabo in osebno rast sem ponotranjil in ju gojim tudi sedaj, ko sem že vrsto let zagrizen asket. Sedaj so gobe zamenjali dolgi teki, sprehodi v naravo in spremembe v prehrani, ki je v veliki večini rastlinskega izvora, spoznanja pa so bolj uravnovešena. Ravno te dni, sem se zamislil in presunilo me je, lahko rečem kar strahovito spoznanje, da smo ljudje v veliki meri sami kreatorji našega počutja in zavesti. Jasno sem se zavedal in si priznal, da je v moji zavesti še ogromno nesnage in da gojim prav nenavadne najemnike, ki mi kradejo energijo in me odvračajo od notranjega miru. Ves čas namreč bijem bitko z ljudmi v moji notranjosti, ki pa fizično pri tem sploh niso prisotni. Raznim ljudem, s katerimi imam nerazčiščene odnose oziroma imajo precej drugačen pogled in delujejo v svetu precej drugače od mene to očitam in sem z njimi v neprestanem konfliktu. Mojim merilom le malokdo ustreza in tako se v meni bije neprestrana bitka in očitanje. Spoznal sem, da mi ti najemniki kradejo dragoceno duševno energijo in zato sem se odločil, da jih vljudno pospremim nazaj od koder so prišli. Vsem sem se zahvalil in se jim opravičil, ter jim obljubil, da bom bolj sprejemal različnost človeških bitij. Da ne bom več obsojal in se ukvarjal z drugimi, sploh pa ne bom več gledal na stvari tako osebno. Vsi ljudje smo namreč na poti učenja in zato nepopolni. Vsi delamo napake in nihče ni dobil ob rojstvu pisnega navodila o življenju. Tudi sam verjetno ne utrezam vsem in zelo pomembno je, da sprejmemo to zavedanje-o naši majhnosti.
Vera v nekaj višjega in popolno zaupanje tej energiji nas lahko v celoti osvobodi, če doumemo, da smo vsi ljudje le iskalci. V resnici se ne moremo v celoti zanesti na nobenega človeka in noben človek ni v celoti popoln in tega se je potrebno zavedati. Opreti se je potrebno na nekaj višjega in oprostiti drugim, predvsem pa sebi v našem neznanju. Sprejeti je potrebno ljudi takšne, kakršni so in jih ne soditi po naših željah in predstavah.
Če delujemo tako, bo v naši duši občutno več miru, na voljo pa bomo imeli veliko več duševne energije, ki jo bomo lahko porabili za kaj kreativnega. Predvsem pa, da bomo na svet delovali pozitivno in ne obsojajoče.
Do tega spoznanja sem prišel med dolgim treningom plavanja in zares me veseli, da sem osvojil veščine, ki me bližje sebi pripeljejo brez uporabe psihoaktivnih substanc. Tako je življenje bolj zdravo, delo na sebi pa učinkovitejše.
Obilo notranjega miru in spoznanj pa želim tudi vsem vam!