Darjan 
Sara Sočan
Končno smo dočakali za mnoge najlepši del leta. Čas dopustov, sproščenih večerov, brezskrbnih užitkov ob morju ali v gorah… Ko se temperature dvignejo in nas nebo razveseli s poletno modrino, nas zamika, da bi čim več časa preživeli zunaj – v parku, na plaži ali kar na domačem balkonu. Sonce nas polni z energijo, vitaminom D in dobrim razpoloženjem. A hkrati skriva tudi pasti, ki jih pogosto zanemarjamo – najpogosteje zato, ker še vedno verjamemo v mite, ki so že dolgo ovrženi.
Eden od mitov, ki nas kljub drugačnim znanstvenim dokazom še vedno spremljajo, je, na primer, da zaščitna krema proti soncu preprečuje porjavitev kože. Resnica je, da zaščita upočasni proces porjavitve, a ga ne prepreči. Porjavela koža je v bistvu odziv telesa na poškodbe, ki jih povzročajo UV-žarki. To pomeni, da je vsak »lep ten« v resnici znak, da so celice že začele obrambni proces. Kreme z zaščitnim faktorjem (SPF) tako ne blokirajo porjavitve, temveč preprečujejo hujše poškodbe in zmanjšujejo tveganje za kožnega raka. Paradoks je, da si mnogi želijo hitro porjaveti in zato uporabijo manj zaščite – kar je ravno nasprotno od tega, kar bi morali narediti.
Drugi pogost mit je, da oblačila popolnoma ščitijo pred soncem. Tanka bombažna majica, mokre kopalke ali lahka lanena bluza v resnici prepuščajo velik del UV-žarkov, še posebej če so svetle barve. Resnejšo zaščito nudijo le posebna UV-oblačila ali več slojev gostejšega blaga. Zato naj vas ne zavede občutek varnosti v senci ali pod majico – sonce najde svojo pot tudi tja.
Tretji mit, ki še vedno vztraja, je, da potrebujemo le nekaj minut sonca brez zaščite za tvorbo vitamina D. Medtem ko je res, da telo potrebuje UVB-žarke za tvorbo vitamina D, je izpostavljanje brez zaščite tvegano in nepotrebno. Večina ljudi dobi dovolj vitamina D že z nekajminutnim izpostavljanjem rok in obraza nekajkrat na teden – tudi ob uporabi kreme z nizkim zaščitnim faktorjem. Poleg tega so na voljo prehranski dodatki, ki ta primanjkljaj učinkovito nadomeščajo brez tveganja za opekline ali dolgoročne poškodbe kože.
Nekateri verjamejo tudi, da temnejša koža ne potrebuje zaščite, kar je nevarno zmotno prepričanje. Čeprav melanin v koži nudi določeno naravno zaščito, to ne pomeni, da so temnopolti ljudje imuni na škodljive učinke UV-žarkov. Tveganje za pigmentne motnje, staranje kože in kožnega raka je prisotno pri vseh tipih kože – le da je včasih diagnosticirano pozneje in je zato tudi težje obvladljivo.
Tudi oblačen dan pogosto zmoti našo presojo. Če ni sonca, ni UV-žarkov – to pa ne drži. Kar do 80 % UV-žarkov prodre skozi oblake, zato je zaščita potrebna tudi takrat, ko se sonce sramežljivo skriva. Prav tako pozabljamo, da voda, pesek in sneg odbijajo žarke – zato lahko dobimo opekline tudi v senci pod senčnikom, če sedimo ob vodi.
Največja težava pa ni v mitih samih, temveč v naši želji po hitrih rezultatih – hitri porjavitvi, dolgotrajnem tenu, brez »nadležnega« mazanja in čakanja. V resnici pa je koža naš največji organ, ki si zasluži dosledno nego in zaščito. Redna uporaba zaščitne kreme, obnavljanje nanosa na dve uri, izogibanje soncu med 11. in 16. uro ter nošenje klobuka in sončnih očal bi morali biti samoumevni kot na primer čiščenje zob.
Sončenje ni nujno škodljivo – škodljiva je nevednost. Miti nam dajejo lažen občutek varnosti, ki nas vodi v slabe navade in povečano tveganje za kožnega raka, prezgodnje staranje kože in druge zdravstvene zaplete. Sonce nam lahko ponudi veliko dobrega, če ga spoštujemo in ne podcenjujemo njegovih učinkov. Zato naslednjič, ko stopite na sonce, pomislite, kaj vas bolj mika: trenutni »sijaj« ali dolgoročno zdravje?