Darjan 
Katarina Kimovec
Ko poletje pokaže zobe in živo srebro termometra vztraja pri vrednostih nad 30 stopinj Celzija, ni več dovolj le senca in vrček vode. Naše telo takrat deluje na visoki frekvenci – srce bije hitreje, znoj kaplja skozi pore na kože, utrujenost pa se prikrade že pri manjših in manj zahtevnih opravilih. Vročina ni zgolj nadležna – zna biti nevarna, sploh za otroke, starejše in kronične bolnike. A z nekaj premišljenimi koraki lahko vročino ne samo preživimo, temveč jo celo ukrotimo.
Hlajenje telesa se ne začne šele takrat, ko smo že pregreti. Pomembna je preventiva – prava oblačila, prava tekočina in predvsem pravočasna umiritev. Zračni materiali, kot so lan in bombaž, so v vročih dneh lahko vaši najboljši zavezniki. Ne oprijemajo se kože, omogočajo kroženje zraka in pomagajo, da znoj opravi svojo nalogo – hlajenje. Če nas obleke “dušijo”, se naše telo hladi težje in hitreje izgublja dragoceno tekočino.
A pozor – v poletni vročini ne pijemo le zato, da potešimo žejo. Pijemo, da ostanemo bistri, da naše mišice lahko delujejo in da srce bije v pravem ritmu. Navadna voda je še vedno kraljica poletne hidracije. Ledene pijače nas lahko sicer trenutno osvežijo, a telo zaradi šoka pogosto reagira nasprotno – še bolj se ogreje. Bolj pametno je piti mlačno, pogosto in v majhnih požirkih. Če ste dovolj pogumni, pa lahko vodi dodate tudi ščepec soli ali pa si privoščite domač izotonik – voda z limono, malo medu in ščepcem soli.
Marsikdo pozabi, da vročina ni le sonce – je tudi sopara, zastajanje zraka, težka glava, nespečnost. Zato je dobro poznati majhne trike: zračenje stanovanja ponoči, senčenje čez dan, mokra brisača na zatilju ali mrzla voda za stopala. Telo lahko uspešno hladimo od zunaj, a pogosto pomaga že to, da se umaknemo v temnejši, tišji prostor. Kadar to ni mogoče, je tu voda – kopel, prha, ali kar steklenica s pršilom, ki nas čez dan na hitro osveži. Voda na koži izhlapi in s tem odvede nekaj toplote. Preprosto in učinkovito.
Zdravniki svarijo pred fizično aktivnostjo v najhujši vročini, a mnogi ne morejo ali nočejo biti povsem neaktivni. Če se že gibamo, naj bo to zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Telo nam bo hvaležno. Po aktivnosti pa si privoščimo nekaj, kar smo že skoraj pozabili – počitek. Ta ni znak lenobe, temveč znak zdrave pameti.
Pomembno je tudi, da znamo prepoznati znake pregretosti: nenadna utrujenost, vrtoglavica, glavobol, razdražljivost, pomanjkanje apetita. V skrajnem primeru lahko sledi toplotni udar, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se poslušajmo. Telo ni stroj. Ko je dovolj, je dovolj.
Vročina je del poletja. Ne moremo je izklopiti, lahko pa jo zmehčamo z razumevanjem, spoštovanjem telesa in pametnimi navadami. Ne gre za to, da bi bežali pred soncem, ampak da ga sprejmemo s trezno glavo – dobesedno in metaforično. Tako poletje ostane čas, ko uživamo, ne pa trpimo.