Vemo, da so najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, tako kot v državah EU, bolezni srca in ožilja. Z zdravim življenjskim slogom lahko učinkovito obvladujemo biološke dejavnike tveganja in preprečujemo ter zdravimo kronične bolezni srca in ožilja.
Del zdravega življenjskega sloga je uravnotežena prehrana, ki med drugim vsebuje tudi zdrave in nujno potrebne maščobe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije potrebujemo 15–30 % energijskega vnosa v obliki tako imenovanih dobrih maščob, ki jih najdemo tudi v mehkih margarinah, pripravljenih s sodobnimi tehnološkimi postopki.
Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete so strokovnjaki iz živilske stroke govorili o pomenu maščob v naši vsakodnevni prehrani.
Prof. dr. Marjan Simčič z Oddelka za živilstvo BF v Ljubljani: »Maščobe igrajo pomembno vlogo v raznovrstni in uravnoteženi prehrani, pomembno vplivajo na razvoj in rast celic ter na razvoj in preventivo pred obolenji srca in ožilja. So vir energije, saj 1 g maščobe predstavlja kar 9 kcal. Pri vnosu maščob je treba upoštevati razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami (1 proti 2), kakovost in količino vnesenih maščob.«
Maščobe imajo več nalog:
– so gradniki celičnih membran,
– povečujejo energijsko gostoto hrane,
– vplivajo na absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K),
– so vir esencialnih (nujno potrebnih) maščobnih kislin,
– izboljšajo okus hrani in
– služijo kot energijska rezerva v telesu.
Maščobe delimo na živalske in rastlinske. Prve maščobe vsebujejo večinoma nasičene maščobne kisline, ki pospešujejo razvoj bolezni srca in ožilja. Najdemo jih v maslu, mleku in mlečnih izdelkih, svinjski masti, mesu … Rastlinske maščobe pa vsebujejo nenasičene maščobne kisline, kot so maščobne kisline omega 3 in omega 6. Najdemo jih v kakovostnih rastlinskih oljih. Za človeka so nujno potrebne in jih lahko pridobimo le s hrano, ker jih naše telo samo ne more proizvesti.
Poznamo pa še zelo škodljive transmaščobne kisline, ki v telesu zvišujejo raven skupnega holesterola in raven tako imenovanega slabega (LDL) holesterola. Obenem škodljive maščobe znižujejo raven tako imenovanega dobrega (HDL) holesterola ter tako igrajo pomembno vlogo pri nastanku ateroskleroze in pri povzročanju obolenj srca in ožilja. Transmaščobe najdemo v mesu prežvekovalcev, maslu, različnih piškotih, industrijsko pripravljenem pecivu, čipsu …
G. Jiri Brat, univ. dipl. ing. živ. tehnol., samostojni svetovalec za industrijske prehranske procese in prehrano iz Prage: »Današnje, po sodobnih in preverjenih tehnoloških postopkih izdelane margarine so del uravnotežene vsakodnevne prehrane in so vir nujno potrebnih nenasičenih maščobnih kislin omega 3 in omega 6, ki vsebujejo manj kot 1 % zelo škodljivih transmaščobnih kislin.«
Margarina je emulzija vode v olju. Poznamo margarine, ki vsebujejo različen odstotek maščob. Margarine, kot jih lahko kupimo danes, so izdelane s sodobnimi tehnološkimi postopki, brez hidrogenizacije maščob.
Proizvodnja margarin poteka po naslednjem vrstnem redu:
1. Izbira osnovnih surovin
2. Vzpostavitev maščobne faze, mešanje
3. Vzpostavitev vodne faze, mešanja
4. Priprava predhodne emulzije: maščobna faza se zmeša z vodno fazo
5. Hlajenje – kristalizacija
6. Homogenizacija zmesi, gnetenje
7. Mirovanje
8. Pakiranje
9. Skladiščenje
KAKO SI MARGARINO LAHKO PRIPRAVITE DOMA?
G. Akoš Kallay, promotor postopkov in demonstrator iz podjetja Unilever, je pokazal, kako se lahko margarina naredi v domači kuhinji.
»Za izdelavo margarine potrebujete ledeno mrzlo vodo. Vanjo potopite posodo, v katero vlijete kakovostno rastlinsko olje po okusu (na predavanju smo uporabili bučno in oljčno olje). Dodate majhno količino kokosove ali palmove maščobe ter nekaj vode. Nato dodate še malo sladke smetane in jajčni rumenjak. Vse skupaj mešamo tako dolgo, da nastane emulzija. Po okusu lahko dodate sol, začimbe, zelišča, česen ali limonov sok.«