Milan 
Helena Golenhofen, svetovalka za feng šuj, nam je pojasnila nekoliko drugečen pristop k izbiri in pripravi hrane. Med drugim je opisala nekaj smernic, ki bi jim naj sledili ter poudarila, da moramo tudi pri prehranjevanju poskrbeti za ravnovesje jin in jang energije.
Tia Kemperle
Feng šuj najpogosteje povezujemo z urejanjem prostorov, ampak sega tudi na druga področja, kajne?
Feng šuj je več tisoč let stara veda o oblikovanju življenjskega prostora (okolice in notranjosti). Svoje korenine ima v kitajskem pogledu na vesolje, kjer lahko vse stvari opišemo z energijami. Vsako mesto, kjer se nahajamo in vsak predmet, ki nas obdaja, oddajata določeno energijo, ki vpliva na naše zaznavanje in dobro počutje. S pomočjo različnih metod lahko te energije analiziramo, nato pa tudi korigiramo, če so v neravnovesju.
V klasični feng šuj sodi, poleg oblikovanja življenjskega prostora, še kitajska astrologija, kjer določimo energije človeka, izračunamo ugodne dneve ali preverimo kompatibilnost z drugimi osebami. Kitajski horoskop (Bazi Suanming) nam je tudi v pomoč tudi pri določanju, kakšna prehrana nam ustreza ali škoduje.
Če se osredotočiva na feng šuj in prehrano, katerim smernicam moramo slediti, kako naj zagotovimo optimalno dobro počutje in ohranimo naše zdravje?
S hrano v telo vnesemo energijo: kakršna je hrana, takšno energijo dobimo. Če zaužijemo premalo energije (70 % s hrano in 30 % z dihanjem), potem telo zboli. Zahodnjaki vemo, da je vsebnost vitaminov, mineralov, encimov, maščobnih kislin itn. v živilih zelo pomembna, manj pa se zavedamo pomena energijske vrednosti živil. S tem ne mislim na kalorično vrednost, ampak na snovi, ki hrano naredijo »živo«, nam pa dajejo energijo.
Pri prehrani pa moramo upoštevati:
– Kakšne so naše energijske potrebe telesa (smo energijsko bolj topli – jang, ali bolj hladni – jin).
– V kakšnem letnem času se nahajamo: pozimi kuhamo predvsem živila, ki nas grejejo (imajo malo vode), poleti pa živila, ki nas ohladijo (imajo dosti vode).
– Uporabljamo čim več živil, ki rastejo v naši okolici ter sezonska živila.
– Največji delež na vašem jedilniku naj predstavljajo nevtralna živila. Zelo mrzle in zelo hladne jedi naj bi bile bolj izjema, ki jih serviramo samo v ekstremnih primerih (telo porabi preveč energije za uravnavanje temperature).
Ali se razlikuje način prehrane osebe, ki ima v sebi veliko elementa vode, ognja, zemlje …?
Seveda se razlikuje, saj sta voda in kovina hladna elementa (bolj jin), les in ogenj pa topla (bolj jang). Zemlja je nevtralna oz. je lahko toplejša ali hladnejša. Tistemu, ki je vedno vroče, ki se veliko poti in ima visok krvni tlak, nikakor ne ustrezajo energijsko vroče jedi iz elementa ogenj in les. Ljudje, ki jih stalno zebe, pa bi se morali ogreti z »ognjeno« hrano. Tako kot v feng šuju iščemo harmonično ravnovesje med jin in jang energijami, je tudi pri prehrani.
Kako krepimo elemente les, ogenj, vodo, kovino, zemljo, da je potem naše telo v ravnovesju?
Po sistemu petih elementov lahko vsako živilo razporedimo k enemu od elementov glede na obliko, okus ali barvo. Dobimo pet skupin: živila, ki delujejo hladno, osvežujoče, nevtralno, toplo in vroče. Osnovno razporeditev se lahko spremeni z načinom kuhanja (npr. kuhanje v pari je jin postopek, pečenje na žaru ali pečici je jang postopek).
Kakšna hrana je priporočljiva v tem letnem času?
Da nas ne bo zeblo, moramo jeseni in pozimi uživati termično topla in vroča živila (ker imajo malo vode), na primer hren, ingver, zelje, česen, poper, rožmarin, jagnjetino, mandlje, pogrejejo pa tudi postrv, jastog, losos in kaviar.
Presna hrana in vsi kravji mlečni izdelki zelo hladijo, kar so v hladnih mesecih velika dodatna obremenitev za telo. Tisti, ki jih vedno zebe, ki imajo pogosto hladne roke in noge (tudi potne), bi morali torej uživati predvsem toplo in suho hrano. Najprej morajo poskrbeti za to, da jih ne zebe zaradi nizkih zunanjih temperatur, nato pa morajo proizvajati še toploto za prebavljanje (energijsko) hladne hrane. Če tega ne zmorejo, lahko pride do tvorjenja in kopičenja sluzi v različnih organih, kar bi morali upoštevati najkasneje pri prehladih, anginah in gripi in se takrat prehranjevati z jang živili. Vroča kurja juhica, ki se je počasi kuhala na štedilniku, nas bo prej spravila na noge, kot kilogram pomaranč.
Citrusi pa so vseeno zelo zdravi, saj vsebujejo veliko vitamina C, zato jih je priporočljivo uživati takrat, ko imamo vročino. Druga možnost pa je, da jih jangiziramo, segrejemo in tako kratkotrajno spremenimo njihovo termično delovanje. Vroča limonada z medom bo najprej delovala toplo, začeli se bomo potiti, potem pa se bomo dokaj hitro ohladili in nas bo začelo zebsti. Najboljše jo je torej spiti v postelji, s termoforjem pri roki.
Pozimi lahko uporabljamo še druge kuharske metode, ki živila jangizirajo: peka na žaru, prekajevanje, pečenje, cvrenje, dolgo kuhanje v tekočini, uporaba toplih in vročih začimb, kuhanje v alkoholu. Če dajemo v lonce še sezonska živila, kot so krompir, repa, zelje, fižol, brstični ohrovt, meso, buče, čebula, hren, ribe, por in lečo, nas nikoli več ne bo zeblo. V skrajni sili, če nas ne neha zebsti, pa dela čudeže ingverjev čaj.
Nam lahko morda zaupate kakšen primer jedilnika, ki bo po feng šuj dobrodošel v teh zimskih dneh?
Zajtrk
Ovsene kosmiče skuhamo skupaj z nasekljanimi mandlji, rozinami, cimetom, ščepcem soli in po potrebi zdravim sladkorjem ali medom. Zraven spijemo ingverjev čaj.
Kosilo
Gosta juha iz pora. Piščanec popečen v ponvi ali na žaru, začinjen s timijanom, žajbljem in rožmarinom; solata: radič s toplim krompirjem.
Večerja
Topli sendviči (s čim manj sira), pijača: rdeče vino ali kakav.